| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 17 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Dopolnitev teorije matematičnega znanja za poučevanje s koncepti s podobo
Helena Bezgovšek Vodušek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Da bi bili učenci uspešni in da bi razvili dobro znanje, ni potreben zgolj njihov kognitivni potencial, ampak mora tudi njihov učitelj imeti ustrezna znanja, da tega potenciala ne zatre, ampak ga razvije v znanje. V tej doktorski disertaciji obravnavamo prav matematično znanje, potrebno za poučevanje na področju geometrije. V teoretičnem delu med seboj povežemo več za poučevanje in posebej za poučevanje geometrije pomembnih teorij. Podrobneje predstavimo Fischbeinovo teorijo konceptov s podobo, van Hielejevo teorijo skupaj z njenimi izboljšavami ter teorijo in model matematičnega znanja za poučevanje po Ball, Thames in Phelps. Izhajajoč iz analize omenjenih teorij in še nekaterih teorij razvoja konceptov ter s prepletom vseh, dopolnimo model matematičnega znanja za poučevanje še za (do zdaj nekoliko zapostavljeno) področje geometrije. Z raziskavo, ki jo predstavljamo v empiričnem delu, smo želeli dobiti vpogled v vlogo konceptualne in vizualne komponente konceptov s podobo pri študentih (bodočih učiteljih) razrednega pouka. Zanimalo nas je, ali na vključevanje konceptualne komponente pri reševanju šolskih geometrijskih nalog vplivata stopnja zamejenosti in topološka dimenzija vključenih konceptov. Izkazalo se je, da ima pri reševanju ključno vlogo vizualna komponenta, konceptualna komponenta je upoštevana predvsem pri rutinskih nalogah. Vključenost konceptualne komponente ni povezana s stopnjo zamejenosti ali topološko dimenzijo. Še posebej nas je zanimal problem ločevanja med likom in krivuljo, ki ga omejuje. To je pomemben problem, saj vpliva tudi na razvoj konceptov s področja merjenja (dolžine, ploščine in prostornine). Obravnave tega problema v literaturi predhodno še nismo zasledili. Izkazalo se je, da ima tudi tu vodilno vlogo vizualna komponenta in da izključitev konceptualne komponente vodi v neločevanje med likom in krivuljo. Na osnovi združitve spoznanj različnih teorij s področja poučevanja geometrije in rezultatov naše empirične raziskave oblikujemo smernice za izobraževanje učiteljev in poučevanje učencev
Ključne besede: geometrijski pojmi, pedagoško znanje vsebine, matematično znanje za poučevanje, koncepti s podobo, van Hielejeva teorija
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 861; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

12.
IKONIČNE REPREZENTACIJE NEKATERIH MATEMATIČNIH POJMOV PRI OSNOVNOŠOLCIH
Manja Podgoršek, 2015, magistrsko delo

Opis: Ikonične reprezentacije so reprezentacije, ki predstavljajo prehod med enaktivnimi in simbolnimi reprezentacijami. Ikonične reprezentacije matematičnih pojmov na razredni stopnji so v veliki večini primerov grafične. V magistrski nalogi smo s pomočjo preizkusa znanja želeli ugotoviti, na kakšen način učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole grafično ponazarjajo vnaprej podane matematične pojme (odštevanje s prehodom, številski izraz z oklepaji, izraz dela celote in potenca). Zanimalo nas je tudi, ali učenci ob reprezentiranju dobijo pravilen rezultat ter ali lokacija šole učenca vpliva na podano rešitev. V raziskavo je bilo vključenih 1595 osnovnošolcev. Metodološko smo se odločili za v podatkih utemeljeno teorijo. Podatki so bili obdelani s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da učenci podane pojme grafično ponazarjajo na 3 različne načine; kot ilustracijo, rezultat ali koncept. Pri vseh podanih matematičnih pojmih je koncept tisti, preko katerega učenci najpogosteje reprezentirajo matematične pojme. Glede same pravilnosti rezultata ugotavljamo, da je le-ta najvišja pri reprezentiranju odštevanja s prehodom, najnižja pa pri izrazu dela celote. Rezultati kažejo tudi, da učenci mestnih šol v večini izmerjenih postavk ustrezneje ponazarjajo podane matematične pojme. Če pogledamo celostno, ugotovimo, da učenci v splošnem najustrezneje reprezentirajo računsko operacijo odštevanja s prehodom, najbolj problematičen z vidika pravilnosti rezultata reprezentiranja je izraz dela celote, z vidika načina reprezentiranja pa je najmanj ustrezno reprezentiran številski izraz z oklepaji.
Ključne besede: matematika, matematični pojmi, reprezentacije, grafično ponazarjanje, osnovnošolci
Objavljeno: 02.03.2015; Ogledov: 1014; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

13.
14.
LIKOVNA APRECIACIJA V FUNKCIJI RAZVIJANJA LIKOVNIH POJMOV V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Anja Pavlič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V njem obravnavamo razvoj likovne apreciacije pri učencih prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole z obravnavanjem petih različnih reprodukcij umetniških del. V teoretičnem delu naloge opredeljujemo likovno umetnost v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, likovne pojme in likovno apreciacijo. Dotikamo se umetniških del in reprodukcij, obravnavanih pri rednem pouku likovne umetnosti. Opisujemo, kako poteka razvoj apreciativnih sposobnosti pri učencih in kaj je pri tem pomembno. Opisujemo tudi vpliv medijev, vrednotenje likovnega dela in likovno ustvarjalnost učencev. V empiričnem delu naloge obravnavamo rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem dveh učnih ur likovne umetnosti v prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole. Prikazujemo odzive učencev ob spoznavanju petih reprodukcij slovenskih umetnikov. Učni uri smo začinili z razvedrili in medpredmetnimi povezavami. Apreciativne sposobnosti primerjamo glede na razred ter podajamo vertikalen pregled kvantitete in kvalitete likovnih pojmov učencev ob stiku z reprodukcijami. Za pridobitev rezultatov smo uporabili skupinski intervju ter analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih pridobili s pomočjo diktafona. V raziskavi je sodelovali skupno 44 učencev vseh treh razredov, od tega 22 dečkov in 22 deklic. Celotna raziskava je potekala na Osnovni šoli Pohorskega bataljona Oplotnica. Rezultati, predstavljeni kot parafrazirana transkripcija pogovora, kažejo, da učenci zelo dobro sprejemajo in ponotranjijo reprodukcije umetniških del. Njihovi odzivi so bili prisotni na vseh treh ravneh odzivanja: bili so spontani, igrivi in domišljijski. Likovne pojme so precej dobro poznali, neznane pojme so hitro usvojili. Pojavile so se pričakovane razlike v odzivih in poznavanju likovnih pojmov glede na razred. Izveden način spoznavanja umetnosti se je izkazal kot primeren način poučevanja likovne umetnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, saj so se učenci poleg učenja tudi sprostili in vzpostavili pozitiven odnos do reprodukcij.
Ključne besede: likovna umetnost, likovna apreciacija, likovni pojmi, reprodukcije umetniških del, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, likovno vrednotenje
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

15.
VERTIKALNA GRADNJA IZBRANIH GEOGRAFSKIH VSEBIN NA RAZREDNI STOPNJI
Suzana Kračun, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vertikalna gradnja izbranih geografskih vsebin na razredni stopnji združuje dve zaokroženi celoti, teoretično in empirično, ki se med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu smo razložili pojma pojmovne mape in didaktična načela. Didaktična načela smo bolj podrobno opisali v povezavi z vertikalno gradnjo pojmov, saj so učiteljem pri poučevanju v veliko pomoč. Nato smo pojasnili pomen šestih geografskih pojmov, katerih vertikala nas v diplomski nalogi zanima. Ker na razredni stopnji nimamo predmeta geografija, nas zanima tudi, kako so geografske vsebine integrirane v predmetih spoznavanje okolja in družba. V empiričnem delu sta narejeni dve analizi, in sicer analiza učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba ter analiza didaktičnih kompletov za omenjena predmeta, in sicer založb Modrijan in Mladinska knjiga. Ugotavljamo, da bi lahko bila vertikalna kontinuiteta pri določenih geografskih pojmih bolj dosledna, tako v učnih načrtih kot v učbenikih in delovnih zvezkih. Predstavljena je kvalitativna raziskava, vezana na ugotavljanje, kako poteka nadgradnja izbranih geografskih pojmov od vstopa v šolo do konca razredne stopnje, izpeljana s pomočjo intervjujev, na vzorcu treh učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se učiteljem vertikalna gradnja pojmov zdi zelo pomembna, pri tem pa se jim zdi najpomembnejše predznanje učencev. Pri obravnavi novih pojmov so jim v veliko pomoč pojmovne mape, ki pomenijo metodo za aktiviranje učenčevega predznanja v obliki hierarhične mreže in jih, glede na intervju, ki smo ga opravili, intervjuvani učitelji porabljajo.
Ključne besede: vertikalna gradnja, geografski pojmi, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 346; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

16.
Vpeljava intuicij
Nenad Miščević, 1998, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor se v članku na analitičen način loteva pojma intuicije, obravnava intuicijsko stanje, intuicijsko vsebino, intuicijske zmožnosti, intuicijski proces, matematično intuicijo, moralno intuicijo. Formulira tri teze o intuiciji: o perceptualnem izvoru, kognitivni revščini in bogastvu vsebine in pokaže povezanost teh tez s filozofsko tradicijo (Aristotel, Hume, Parsons, Maddy).
Ključne besede: sodobna filozofija, kognitivna znanost, intuicije, matematična kognicija, epistemologija, pojmi, abstraktni objekti
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 199; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (60,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Zmožnost rabe in razumevanja prostorskih pojmov v 2. starostnem obdobju
Katja Žižek, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Zmožnost rabe in razumevanja prostorskih pojmov v 2. starostnem obdobju je predstaviti govorni razvoj predšolskih otrok in v povezavi s tem ugotoviti rabo in razumevanje prostorskih pojmov pri otrocih v 2. starostnem obdobju v izbranem vrtcu v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo najprej predstavili razliko med govorom in jezikom, spoznali smo različne teorije govornega razvoja, potek razvoja govora v predšolskem obdobju, dejavnike govornega razvoja in povezavo med govorom in mišljenjem ter govorom in poslušanjem. Spoznali smo razvoj prostorskih pojmov in vključili tudi Kurikulum za vrtce. V empiričnem delu smo predstavili preverjanje zmožnosti rabe in razumevanja prostorskih pojmov, ki smo ga izvedli v vrtcu. V preverjanje smo vključili 21 otrok 2. starostnega obdobja, od tega 12 deklic in 9 dečkov, in pri tem uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Rezultati so pokazali, da otroci prostorske pojme razumejo prej, kot jih rabijo. Da starost ni vedno povezana z uspešnostjo, so pokazali rezultati, ko so mlajši otroci imeli boljše rezultate od starejših otrok. Deklice so pri preverjanju bile uspešnejše od dečkov. Presenečeni smo bili nad rezultatom, da v 2. starostnem obdobju vsi otroci še nimajo usvojene rabe in razumevanja dveh osnovnih prostorskih pojmov »v« in »na«.
Ključne besede: otrok, govor, prostorski pojmi, zmožnost rabe, zmožnost razumevanja
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 511; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (918,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici