Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Networks form the backbone of many complex systems, ranging from the Internet to human societies. Accordingly, not only is the range of our interactions limited and thus best described and modeled by networks, it is also a fact that the networks that are an integral part of such models are often interdependent or even interconnected. Networks of networks or multilayer networks are therefore a more apt description of social systems. This colloquium is devoted to evolutionary games on multilayer networks, and in particular to the evolution of cooperation as one of the main pillars of modern human societies. We first give an overview of the most significant conceptual differences between single-layer and multilayer networks, and we provide basic definitions and a classification of the most commonly used terms. Subsequently, we review fascinating and counterintuitive evolutionary outcomes that emerge due to different types of interdependencies between otherwise independent populations. The focus is on coupling through the utilities of players, through the flow of information, as well as through the popularity of different strategies on different network layers. The colloquium highlights the importance of pattern formation and collective behavior for the promotion of cooperation under adverse conditions, as well as the synergies between network science and evolutionary game theory.
Ključne besede: kooperacija, sociološke mreže, evolucijske igre, kolektivni pojav, samo-organizacija, fazni prehodi, recipročnost, fizika socioloških sistemov, cooperation, social networks, evolutionary games, collective phenomena, self-organization, phase transitions, reciprocity, physics of social systems
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Povezava na celotno besedilo

Opis: Uvod: Depresija je najpogostejša duševna motnja v obdobju mladostništva, akne pa so zaradi vseprisotnosti in minimalnega vpliva na fizično delovanje posameznika pri zdravnikih pogosto ocenjene kot časovno omejena kozmetična nadloga in jih razvojni znanstveniki velikokrat zanemarjajo. Zaradi tega ne posvečajo dovolj pozornosti vplivu, ki ga imajo akne na duševno stanje mladostnikov. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv aken na pojav depresije pri mladostnikih. Metode: Izvedli smo pregled literature v angleškem jeziku za obdobje od 2012 do 2022. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Cochrane Library in Science Direct. Sinteza podatkov je prikazana z vsebinsko analizo. Rezultati: Ugotovljeno je, da v primerjavi z drugimi duševnimi boleznimi depresija bistveno prevladuje pri mladostnikih z aknami. Prav tako so osebe ženskega spola bolj dovzetne za pojav in težjo obliko depresije. Težja oblika aken pomeni močnejši dejavnik za pojav depresije. Kakovost življenja mladostnikov je prizadeta in zdravstveno osebje ima pri prepoznavanju in njihovem pravočasnem zdravljenju veliko vlogo. Razprava in zaključek: Uporaba vprašalnikov za ocenjevanje psihosocialnega vpliva aken na mladostnika lahko pomaga pri usmerjanju ciljev zdravljenja dermatologov. Treba je razviti vprašalnik, ki lahko izolira psihosocialne učinke aken in bi bil v pomoč pri prepoznavanju ogroženih mladostnikov v zasedenih ambulantah.
Ključne besede: depresija, mladostniki, akne, tveganje, pojav
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 575; Prenosov: 101
Celotno besedilo (842,32 KB)

Opis: V magistrskem delu so obravnavane enosistemske zbiralke, ki se uporabljajo v manj zahtevnih sistemih, kjer je pomembna preglednost in cenovna dostopnost izvedbe. Na področju industrijske in energetske elektrotehnike se uporabljajo različni stikalni bloki, s katerimi napajamo segmente v električnih sistemih in eden izmed pomembnih sestavnih delov so tudi zbiralke. Cilj magistrskega dela je s pomočjo programskega orodja EleFAnT (Electromagnetic Field Analysis Tools), ki temelji na osnovi metode končnih elementov, izračunati in analizirati razporeditev temperature na posameznih zbiralkah glede na izgubne moči ob upoštevanju bližinskega pojava in izriva toka ter glede na tranzientno obravnavo ob nastanku kratkega stika.
Ključne besede: Zbiralke, termična obremenitev, sosedstveni pojav, izriv toka
Objavljeno v DKUM: 19.01.2022; Ogledov: 899; Prenosov: 85
Celotno besedilo (3,76 MB)

Opis: Doktorska disertacija zajema teoretično študijo treh primerov zloma simetrije v aplikativne namene. Osredotočimo se na možne aplikacije v sistemu tekočih kristalov, ki združujejo unikatno kombinacijo optične anizotropije, delnega značaja tekočine in »mehkobe«. Slednja opisuje možnost relativno močnega makroskopskega odziva na sorazmerno majhne motnje. Kot prvo obravnavamo uporabo fazno spremenljivih materialov v gradbenih kompozitih. Z numeričnimi simulacijami pokažemo, da s fazno spremenljivimi materiali lahko zagotovimo manjša temperaturna nihanja v prostoru in tako izboljšamo toplotno stabilnost prostora, pri čemer ima ključni pomen ustrezno izbrana temperatura faznega prehoda. Nadalje predstavimo dve možni izboljšavi. Prva izboljšava je kombinacija dveh fazno spremenljivih materialov, ki preideta fazni prehod pri različnih temperaturah, kar podaljša časovno konstantno toplotne stabilizacije. Pri drugi izboljšavi manipuliramo temperaturo faznega prehoda z zunanjimi perturbacijami. Na sistemu tekočih kristalov ograjenih v celico analitično prikažemo odvisnost temperature faznega prehoda od karakteristične razdalje celice, na katero lahko vplivamo z zunanjimi perturbacijami kot je na primer zunanje električno polje. S predlaganima izboljšavama razširimo območje optimalnega delovanja kompozita s fazno spremenljivimi materiali. Druga aplikacija zloma simetrije je elektrokalorični pojav, ki ga podrobneje preučimo na sistemu tekočih kristalov v bližini faznih prehodov in v bližini kritične točke z dodajanjem nanodelcev. Za teoretično obravnavo elektrokaloričnega pojava uporabimo Landau-de Gennes – Ginzburgov model na mezoskopski skali. Rezultati numeričnih simulacij razkrivajo, da se s približevanjem temperaturi faznega prehoda iz izotropne v nematsko fazo elektrokalorični odziv sistema veča kot posledica večje spremembe v orientacijski entropiji sistema. Analitično in numerično dokažemo, da lahko elektrokalorični odziv povečamo z direktnim faznim prehodom med izotropno in smektično A fazo. V slednji smektična urejenost efektivno deluje kot zunanje električno polje, kar posledično lahko vodi v ojačenje elektrokaloričnega odziva. Jakost odziva je močno odvisna od jakosti nezveznega prehoda med tekmujočima fazama. Fazno obnašanje v preučevanih sistemih kontroliramo z jakostjo sklopitve med orientacijskim in translacijskim redom. Za vrednosti nad kritično dosežemo direktni fazni prehod 1. reda iz izotropne v smektično A fazo, ki rezultira v povečanju elektrokaloričnega odziva sistema. Predstavimo tudi hladilni sistem in aktivni regenerator, ki delujeta na principu elektrokaloričnega pojava v tekočih kristalih, s čimer dosežemo večje razmerje med hladilno močjo in maso hladilnega sistema. Pri analizi elektrokaloričnega pojava v bližini kritične točke v sistem tekočih kristalov naključno porazdelimo različno koncentracijo nanodelcev. Sistem obravnavamo na semi- mikroskopski skali z Lebwohl Lasherjevim mrežnim modelom. Ugotovimo, da prisotnost nanodelcev ne prispeva k povečanju elektrokaloričnega odziva. Razlog je zmanjševanje možne električno povzročene spremembe orientacijske entropije, kar prevlada nad mehanizmom večjega odziva v bližini kritične točke. Kot tretjo aplikacijo zloma simetrije obravnavamo možnost detekcije nanodelcev. Prisotnost nanodelcev v celici tekočega kristala v nematski fazi povzroči frustracijo, ki se odraža v lokalno dvoosni urejenosti sistema. Posledično s spreminjanjem zunanjih pogojev kot so zunanje električno polje, temperatura in pozicija nanodelca, dobimo kvalitativno različne konfiguracije, kar lahko uporabimo za detekcijo nanodelcev. Rezultati doktorske disertacije prispevajo k boljšemu razumevanju obnašanja sistema tekočih kristalov v bližini faznih prehodov pod vplivom zunanjih dejavnikov.
Ključne besede: zlom simetrije, optimizacija energijskih procesov, detekcija nanodelcev, tekoči kristali, elektrokalorični pojav, fazno spremenljivi materiali, inovativni fasadni sistemi, modeliranje
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 4014; Prenosov: 138
Celotno besedilo (3,55 MB)

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena analiza srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkovno varjenje, ki se v industriji uporablja za varjenje pločevin. Sistem za uporovno točkovno varjenje sestavljajo frekvenčni pretvornik, varilni transformator z nameščenim diodnim usmernikom in varilne klešče z elektrodami. Ti sistemi se večinoma uporabljajo v avtomatizirani avtomobilski industriji za varjenje karoserij s pomočjo robotov. Varilni transformator je nameščen na premikajoči se robotski roki, zato je teža zelo pomemben dejavnik. Z manjšo težo prihranimo na energiji in povečamo dinamiko robota. Težo varilnega transformatorja lahko zmanjšamo z lažjimi in kakovostnejšimi materiali, kar pa je povezano z višjo ceno in je pogosto nesprejemljivo. Težo lahko zmanjšamo tudi s povišanjem frekvence napajalne napetosti, kar omogoča zmanjšanje preseka železnega jedra. Manjši presek železnega jedra pomeni tudi krajše ovoje navitij in s tem manjšo težo. Višanje napajalne frekvence pa negativno vpliva na velikost varilnega toka in izgube, ki sta glavni temi raziskovanja doktorske disertacije. Z višanjem frekvence se namreč zmanjšuje največji varilni tok zaradi izgube prevajalnega razmerja. Pojav izgube prevajalnega razmerja in efektivno prevajalno razmerje sta podrobno analizirana na podlagi časovnih potekov tokov in napetosti. Frekvenčna odvisnost maksimalnega varilnega toka je karakteristična lastnost varilnega transformatorja, ki jo lahko določimo z drago merilno opremo ali z zahtevnimi numeričnimi izračuni. V disertaciji je predstavljena možnost analitičnega izračuna na osnovi poznanih parametrov veznega modela. Ker gre v danem primeru za zahteven, nelinearen in časovno spremenljiv sistem, je tudi analitična rešitev temu primerno zahtevna. Analitična rešitev pa ne omogoča samo neposrednega izračuna frekvenčne odvisnosti varilnega toka, temveč tudi njegovo odvisnost od kateregakoli drugega parametra veznega modela. Analitična rešitev je potrjena tako z meritvami kot z numeričnimi izračuni z reševanjem vezij in z uporabo metode končnih elementov (MKE). Ker modeli MKE zajemajo tudi vpliv kožnega in sosedstvenega pojava, je bilo z izračuni potrjeno, da ti pojavi v opazovanem frekvenčnem področju nimajo opaznega vpliva na frekvenčno odvisnost varilnega toka. S pomočjo MKE in meritev so bili analizirani tudi vplivi frekvence na joulske izgube varilnega transformatorja. Izgube se je razdelilo na deleže stacionarnih in dinamičnih izgub, kjer slednje naraščajo z naraščanjem frekvence. Na osnovi rezultatov meritev in izračunov s predlogom šestih novih konstrukcij navitij transformatorja so podani splošni napotki za zmanjšanje neželenega zmanjšanja varilnega toka in povečanje izgub pri povečanju frekvence napajalne napetosti.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, varilni transformator, DC-DC pretvorniki, preklopna frekvenca, vezni modeli, analitični modeli, navitja transformatorja, izgube, železno jedro, vrtinčni toki, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda končnih elementov
Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 2007; Prenosov: 150
Celotno besedilo (14,39 MB)