| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Komunikacija in priprava pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice
Maja Zapušek, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Komunikacija in priprava pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice so ključni del dobre priprave pacienta na operativni poseg in zdravljenje po njem. Namen magistrskega dela je opisati komunikacijo in pripravo pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice in dolžnosti. Metode: Raziskava magistrskega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo. Uporabili smo inferenčno statistično metodo in deskriptivno statistično metodo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da med spremenljivkama elementi komunikacije in varnostjo pacienta obstaja močna pozitivna povezanost (rs = 0,796; p < 0,001). Med spremenljivkama elementi komunikacije in upoštevanje pravic pacientov prav tako obstaja pozitivna povezanost (rs = 0,739; p < 0,001). Mann-Whitney test je pokazal, da ni statistično pomembnih razlik med predhodnimi operacijami in informiranostjo pacienta. Ugotavljamo tudi, da so pacienti, stari do 40 let, v povprečju višje ocenili upoštevanje pravic kot pacienti, starejši od 40 let (U = −2,077; p = 0,038), in da pacienti z osnovnošolsko, poklicno in srednješolsko izobrazbo v povprečju nižje ocenjujejo upoštevanje dolžnosti kot pa pacienti, ki imajo višješolsko izobrazbo in več (U = −2,693; p = 0,007). Diskusija in zaključek: Pomembna kazalnika dobre priprave pacienta na planiran operativni poseg sta dobra komunikacija in poznavanje pravic in dolžnosti pacienta. Ključni pokazatelji so dobra psihična in fizična priprava pacienta in dobro poznavanje samega postopka zdravljenja.
Ključne besede: spoštovanje, informiranje, zaupanje, varnost, psihična in fizična priprava pacienta, pojasnilna dolžnost, pravice.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 441; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Pravni vidiki paliativne oskrbe
Tamara Bubnjar, 2019, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 553; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Kazenskopravni vidik pacientove privolitve v medicinskih posegih
Jana Najdenov, 2018, diplomsko delo

Opis: Pacientova privolitev je v današnjih časih pogoj za skladnost medicinskega posega z zakonom. Zdravniški poseg brez veljavne privolitve pomeni izvršitev kaznivega dejanja telesne poškodbe, za katero bo zdravnik kaznenskopravno odgovarjal. Pacientova pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo je ena izmed treh pravic, ki sestavljajo pacientovo avtonomijo oz. pacientovo pravico do samoodločbe, s katero se pacientu omogoča aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja. V zgodovini je bil pacient zgolj objekt, primoran upoštevati zdravnikova navodila, danes pa odnos med zdravnikom in pacientom temelji na partnerstvu. Zdravnik je zavezan spoštovati odločitve in voljo pacienta. V okviru pojasnilne dolžnosti ga mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejstvi, da je pacient sposoben oblikovanja razumne odločitve glede zdravljenja. V primeru pacientove nezmožnosti podati veljavno privolitev, protipravnost medicinskega posega izključi nadomestna privolitev, dana s strani tretjih oseb, ki jih zakon zato predvideva. Zdravnik je vedno zavezan ravnati v dobrobit pacienta. Medicinski poseg je dolžan izvesti tudi kadar se zaveda, da je veljavno pacientovo ali nadomestno privolitev nemogoče pridobiti, vendar utemeljeno domneva, da bi se pacient s posegom strinjal. V drugih državah poznajo inkriminacijo samovoljnega zdravljenja, ki jo del sodobne teorije medicinskega kazenskega prava hvali kot najprimernejšo. Na prvi pogled se res zdi primerno sredstvo za varovanje pacientove avtonomije, vendar je treba poudariti, da ne more nadomestiti trenutno sprejetega koncepta varovanja samoodločbe, lahko ga le dopolni.
Ključne besede: Pacient, pacientova privolitev, pacientova pravica do privolitve, pacientova avtonomija, zdravniški poseg, pojasnilna dolžnost, nadomestna privolitev, samovoljno zdravljenje.
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 403; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (540,89 KB)

4.
Pravica zdravnika do terapevtskega privilegija
Breda Kolarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Osebnostne pravice pripadajo človeku, vsakemu v enaki meri. Njihov namen je, da posameznika varujejo pred drugimi, četudi tem drugim ni povsem enak. Pravice, ki jih zagotavlja Zakon o pacientovih pravicah se nedvomno uvrščajo med osebnostne pravice. Zakon o pacientovih pravicah je odnos med zdravnikom in pacientom postavil na enakopravne temelje, dejansko je uzakonil partnerski odnos med njima. Pojasnilna dolžnost torej izhaja iz zakona in omogoča pacientu, da sodeluje v postopku svojega zdravljenja, da samostojno oblikuje svojo voljo in s tem svobodno in samostojno odloča o svojem zdravljenju. Zdravnik ima pravno in etično obveznost, da pacientu posreduje resnične in prave podatke o njegovem stanju, saj so le ti lahko podlaga za odločitev pacienta. Zakon o pacientovih pravicah pa je uzakonil tudi pravico zdravnika, da določena dejstva zamolči, kadar »zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen.” Govorimo o zdravnikovi pravici do terapevtskega privilegija oziroma obzirnem molku zdravnika. Vendar s tem, ko zdravnik pacientu odtegne določene podatke oziroma ga ne seznani o stanju bolezni, načinih in pričakovanih posledicah zdravljenja ali tudi o posledicah opustitve zdravljenja, pričakovanih posledicah posegov ali zdravil, mu odvzame možnost, da oblikuje svojo voljo in s tem, da se svobodno in samostojno odloča o svojem zdravljenju. S tem pa tudi posega v pacientovo zasebnost in njegovo človeško dostojanstvo, ne nazadnje pa je pravica do samoodločanja tudi ustavno zagotovljena pravica. Zdravnika s pravico do terapevtskega privilegija vrača v paternalistični odnos do pacienta, ko je bil le-ta samo object v postopku zdravljenja. Posega tudi v zaupen odnos med zdravnikom in pacientom, v odnos medsebojnega spoštovanja. Dejansko gre za situacijo, ki bi jo lahko opisali z besedami »ne laži, vendar tudi ne povej vse resnice«. To načenja zaupanje v zdravnika. Ne glede na to, da je razlog zdravnika dobronameren, pa lahko molk ali omejena razlaga pri pacientu povzroči več nelagodja in strahu, kot če bi poznal resnico. Odnos med zdravnikom in pacientom je odnos, ki mora temeljiti na zaupanju, ta pa lahko temelji samo na odkriti komunikaciji. Osnova za zaupanje ne morejo biti polresnice in zavajanje. Ustrezno poučen pacient ima boljšo možnost komunikacije s svojimi bližnjimi, v delovnem okolju in tudi več zaupanja v zdravnika in medicino na sploh. Pravica do uveljavitve terapevtskega privilegija je upravičena v primeru vnaprej izražene volje pacienta, da ne želi biti seznanjen s svojim zdravstvenim stanjem in v primeru pacientov z duševnimi motnjami. V vseh drugih primerih pa pravica do terapevtskega privilegija ne more biti ekskulpacijski razlog za neopravljeno ali slabo opravljeno pojasnilno dolžnost zdravnika.
Ključne besede: osebnostne pravice, terapevtski privilegij, pojasnilna dolžnost, resnica, pravičnost
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 364; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (243,84 KB)

5.
Pravica do poroda na domu - pro in kontra
Marjeta Braniselj, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravica do svobodne odločitve glede okoliščin poroda je pravica vsake ženske in izhaja iz pravice do zasebnosti in družinskega življenja, ki jo določa 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na strani države pa je, da poskrbi za varnost in udobnost poroda. Pravica do poroda na domu odločitev vsake države posebej in v kolikor za to v državi obstaja možnost za porod na domu, mora biti področje tudi zakonsko jasno urejeno.
Ključne besede: pravica do izbire načina in kraja poroda, babiška dejavnost, pravice še nerojenega otroka, pojasnilna dolžnost, samostojna zdravstvena dejavnost, Evropsko sodišče za človekove pravice.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 448; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
POJASNILNA DOLŽNOST ZDRAVNIKA ANESTEZIOLOGA
Matej Koželj, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o medicinsko-pravnih pogledih na pojasnilno dolžnost zdravnika anesteziologa in analizira dejavnike, ki vplivajo na njo. Analiza je opravljena glede na slovensko zakonodajo, v kateri je izpostavljen Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) in prakso opisane doktrine v skladu z anesteziološkimi standardi. Vključuje določene globalne poglede in možne rešitve za izboljšanje dejanske realizacije v praksi. Predstavljeni so etični, pravni in strokovni vidiki pojasnilne dolžnosti in nanjo vezane zavestne privolitve ali odklonitve zdravljenja. Ob enem predstavlja konstruktivno kritiko na zdravstveni sistem in samo politiko ter služi splošnemu ozaveščanju. Predstavlja specializirano obliko pravice do samoodločanja, ki je odraz človekove avtonomnosti. V diplomskem delu so predstavljeni, zapleti, posebni primeri in stik s sodno prakso povezano z odgovornostjo poklica zdravnika anesteziologa. Izpostavlja se aktualen problem nedoločenosti časovnega okvira pojasnilne dolžnosti povezane s kadrovsko in prostorsko stisko v bolnišnicah. K diplomski nalogi so priloženi privolitveni obrazci, ki se predložijo pacientu za veljavno privolitev v postopek zdravljenja z anestezijo.
Ključne besede: pojasnilna dolžnost, anesteziologija, Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), avtonomnost pacienta, medicinska etika, zavestna privolitev, zavrnitev zdravljenja, privolitveni obrazec
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 933; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

7.
PRAVICA ALI DOLŽNOST STARŠEV, DA ODLOČAJO O CEPLJENJU SVOJIH OTROK
Katja Lukšič, 2016, magistrsko delo

Opis: Cepljenje je poleg preskrbe s pitno vodo in hrano ter poleg sanitacije okolja v boju proti nalezljivim boleznim za človeštvo prispevalo največ. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so otroci in odrasli težko zbolevali, postali invalidi in umirali, danes ne srečamo več. Cilj cepljenja je prav gotovo to, da s cepljenjem ciljne skupine vzpostavimo kolektivno odpornost za bolezni v populaciji in s tem preprečimo širjenje povzročiteljev ali pa bolezen povsem odpravimo. Da pa ne pride ponovno do izbruha nalezljivih bolezni, je potrebna ohranitev precepljenosti prebivalstva, to pomeni, da moramo zadržati cepljenost prebivalstva na 95 ali več %. Nekatere države imajo obvezno cepljenje, v nekaterih državah pa je cepljenje neobvezno. V Sloveniji je cepljenje obvezno proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu infuence b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam ter hepatitisu B. Zaradi obveznega cepljenja vlada v RS precepljenost, a stanje se lahko poslabša, saj obstaja vse več staršev, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju svojih otrok. Obvezno cepljenje je eno od področij, kjer se prepletata pravo in medicina, pri tem pa se pojavljata dve vprašanji, ki sta temeljnega pomena, in sicer se na eni strani zastavlja vprašanje privolitve bolnika kot temeljne vsebine zdravstvenega posega, na drugi strani pa okviri za morebitne izključitve. S pravnega stališča se tu pojavlja tudi vprašanje nadomestne privolitve, ker je obvezno cepljenje za določene bolezni predvideno predvsem v predšolski starosti, ko so po definiciji otroci nesposobni za privolitev v poseg, zato je potrebna privolitev otrokovih staršev oziroma njegovih zakonitih zastopnikov. Obvezno cepljenje je torej dolžnost staršev, ki jo zapoveduje 22. člen ZNB, zato so starši dolžni ravnati v skladu s to zakonsko predpisano normo. Pravica do zdravja ljudi je torej v povezavi z obveznostjo staršev, da zagotovijo cepljenje svojih otrok.
Ključne besede: cepljenje, nalezljive bolezni, inšpektorat, otroci, precepljenost, pojasnilna dolžnost
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
INFORMIRANOST PACIENTOV OB NAPOTITVI NA ENDOSKOPSKI POSEG
Anja Trbežnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Pacienti običajno le stežka zatajijo svoje negativne občutke pred preiskavo, kot je endoskopska preiskava zgornjih prebavil. Velika večina se takšne preiskave boji, ker ne vedo, kaj lahko pričakujejo. Ne poznajo poteka, morebiti tudi zaradi napačno posredovanih informacij s strani ljudi, ki so takšno preiskavo (verjetno) že opravili. Za vse člane zdravstveno-negovalnega tima je pomembno izobraževanje na področju komuniciranja in podajanja informacij pacientu. Pisno soglasje pacienta za izvedbo medicinskega posega ali preiskave (Zakon o pacientovih pravicah) igra v današnjem času pomembno vlogo. Metodologija raziskovanja V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo zbiranja podatkov z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. V raziskovalni vzorec smo vključili 50 pacientov, ki so bili napoteni na pregled zgornjih prebavil (gastroskopijo). Raziskava je poteka v Splošni bolnišnici Celje. Rezultati Raziskava je pokazala, da je večino anketirancev na preiskavo poslal osebni zdravnik, največji delež je gastroskopijo opravljal prvič. Anketiranci so bili seznanjeni, da bodo na endoskopsko preiskavo pripravljeni izključno z vodenimi dihalnimi vajami. Največ informacij o endoskopski preiskavi so dobili od zdravnika, dodatne informacije so dobili še ustno v pogovoru z zdravnikom ali medicinsko sestro. Anketiranci- vsi 2/3 so mnenja, da je bil strah pred preiskavo utemeljen in večina anketirancev je mnenja, da je imela medicinska sestra za njih dovolj časa. Sklep Pri informiranosti pacientov ob napotitvi na endoskopski poseg, ugotavljamo, da so pacienti dobro seznanjeni s postopkom priprave na endoskopsko preiskavo, ki vključuje zgolj vodeno dihalno tehniko. S prijaznostjo medicinskih sester so anketiranci v večini zelo zadovoljni, mnenja so, da imajo medicinske sestre večinoma dovolj časa za individualno delo s pacienti. Pri premagovanju strahu pred preiskavo pacientom najbolj pomaga ravno pozitiven odnos medicinske sestre.
Ključne besede: Ključne besede: informiranost, endoskopija – gastroskopija, etični pristop medicinske sestre, pojasnilna dolžnost.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1272; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
AVTONOMIJA PACIENTA
Tiso Cvetković, 2014, diplomsko delo

Opis: Diploma govori o avtonomiji pacienta. Opisane so temeljne pravice pacienta in primerjava z drugimi državami.
Ključne besede: avtonomija pacienta, samoodločanje, pojasnilna dolžnost, pravice pacienta
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1815; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (429,37 KB)

10.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI KRŠITVE POJASNILNE DOLŽNOSTI ZDRAVNIKA
Jasna Fišer, 2012, diplomsko delo

Opis: Pojasnilna dolžnost je dolžnost zdravnika, da pacienta seznani z diagnozo, z možnimi načini zdravljenja in rehabilitacijo, z nevarnostmi, ki so povezane s posameznimi posegi, in tudi s posledicami, do katerih lahko pride, če bo medicinsko pomoč odklonil. Privolitev je relevantna samo, če je bila volja pacienta izoblikovana na podlagi pogovora z zdravnikom, ki je pacientu temeljito pojasnil celoten položaj. Šele, ko zdravnik svojo obveznost ustrezno izpolni, je mogoče privolitvi pacienta dati pravi pomen, saj le obveščenost zagotavlja možnost odločanja. V Republiki Sloveniji je pojasnilna dolžnost ustavno in zakonsko urejena, pomembna pa so tudi normativno zapisana etična priporočila. Pri nas je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah, ki med drugim določa tudi posamezne vrste pojasnil, in sicer pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Potrebno pa je omeniti tudi nepravo pojasnilo, ki ga predstavljata terapevtsko pojasnilo in pojasnilo o finančnih posledicah posega. Na splošno mora biti pojasnilo takšno, da omogoči pacientu razumeti bistvo, pomen in razsežnost zdravljenja ter njegove prednosti in slabosti. Načeloma zadostuje, da je zdravnikovo pojasnilo dano pacientu ustno, kot dopolnitev ustnega razgovora pa se uporabljajo različni obrazci v obliki pojasnitvenega kataloga. Pacient ima pravico do pojasnila, vendar se lahko tej pravici tudi odpove, v določenih primerih pa je dopustno pojasnilno dolžnost omejiti zaradi varovanja pacientovih koristi – gre za tako imenovani zdravnikov terapevtski privilegij. V primeru kršitve pojasnilne dolžnosti gre za civilni delikt, ki ima ob izpolnjenih predpostavkah za posledico odškodninsko odgovornost. Te predpostavke so: nedopustno ravnanje zdravnika (nedopustno škodljivo dejstvo), nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. V našem pravnem sistemu je v zdravstvu uveljavljena subjektivna odškodninska odgovornost, vendar se pojavljajo tendence k vzpostavitvi objektivne odgovornosti.
Ključne besede: Pojasnilna dolžnost, pacient, zdravnik, odgovornost, odškodnina, medicinska etika, terapevtski privilegij.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 3935; Prenosov: 744
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici