| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti turističnega razvoja v občini Vransko : magistrsko delo
Denis Ukman, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (7,34 MB)

2.
Razvoj mobilne aplikacije za pohodnike : diplomsko delo
Alen Škorjanc, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ustvarili mobilno aplikacijo za pohodnike. Najprej smo raziskali obstoječe rešitve in jih primerjali. Nato smo opisali tehnologije, ki smo jih uporabili za razvoj zalednega dela in mobilne aplikacije. Zatem smo opisali aplikacijo in kako smo projekt izvedli; potem smo opisali še razvoj zalednega dela in mobilne aplikacije ter njunih komponent. Na koncu smo podali ideje, kako bi aplikacijo v prihodnosti še nadgradili.
Ključne besede: mobilna aplikacija, Android, Kotlin, Java, pohodništvo
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 323; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

3.
Aktivni turizem v naravi : primer pohodništva v Sloveniji
Miha Lesjak, Tomi Špindler, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Povezovanje športa in turizma predstavlja pomembno smer v razvoju sodobnega turizma. Športni turizem je s tem tudi pomemben člen razvoja slovenskega turizma, znotraj katerega igra pomembno vlogo aktivni turizem v naravi, v katerega lahko štejemo dejavnosti kot so smučanje in druge zimske aktivnosti, kolesarstvo, vodne aktivnosti, adrenalinska doživetja, aktivnosti v zraku in pohodništvo. Pohodništvo, ki predstavlja eno izmed najbolj množičnih aktivnosti v naravi, je v veliki meri razvito na območju Alp in s tem tudi Slovenije. V prispevku je opisan zgodovinski razvoj pohodništva ter vzpostavljanja planinske organizacije na slovenskem. Predstavljena je trenutna krovna organizacija na področju gorništva v Sloveniji z vključeno statistiko gibanja števila članov v preteklih letih in opisom povezovanja s planinskimi organizacijami v Evropi. Ugotavljamo, da pohodništvo spada med najbolj priljubljene in dostopne športne vsebine in predstavlja pomemben element športnega turizma, še posebej aktivnega turizma v naravi. Pohodniški turizem predstavlja pomemben element v razvoju trajnostne in dostopne turistične ponudbe, ki obenem služi tudi kot spodbuda zdravemu načinu življenja tako turistov kot lokalnega prebivalstva.
Ključne besede: športni turizem, aktivni turizem, turizem v naravi, pohodništvo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Priprava obšolskega programa plezanja na zavarovanih plezališčih v naravi za učence 2. vio. : magistrsko delo
Lucija Dolar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo pripravili 35-urni obšolski program plezanja na zavarovanih plezališčih. Magistrsko delo je zapisano na podlagi primerjanja različnih virov in literature ter analize virov. S pomočjo programa smo predstavili prednosti plezanja za otrokov celostni razvoj ter možnosti vpeljave plezanja na zavarovanih plezališčih kot obliko športne obšolske dejavnosti. Prav tako smo s pomočjo učnih priprav ustvarili podlago za poučevanje in izvajanje te dejavnosti ter s pomočjo diferenciacije učnih pripomočkov in plezal omogočili izvajanje ne glede na lokacijo in opremljenost šole. Učenci 2. VIO so zaradi specifičnih razvojnih značilnosti pripravljeni na učenje ter usvajanje tudi drugih oblik gibanja v naravi, kot so pohodništvo, planinarjenje ali gorništvo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili prednosti plezanja v naravi za otrokov celostni razvoj. V teoretični del sta vključena tudi opis in varnostni vidik pohodništva, plezanja in plezanja na zavarovanih plezališčih v naravi, s čimer smo zagotovili, da lahko učitelji preko magistrskega dela samostojno in varno izvajajo obšolski program. Pripravili smo program, ki omogoča varno plezanje po zavarovanih plezališčih ne glede na omejitve, ki so prisotne. Menimo, da so pozitivne posledice plezanja na zavarovanih plezališčih v naravi za otroke velike in je ključno, da ovire premagamo in otrokom omogočimo drugačen način zdravega preživljanja časa v naravi.
Ključne besede: Pohodništvo, plezanje, zavarovana plezališča, obšolski program.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 670; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

5.
PLANINSKE VSEBINE ZA OTROKE
Maja Lušina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Planinske vsebine za otroke je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen je predstaviti planinske vsebine za otroke. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, naravne oblike gibanja ter hojo kot osnovno obliko gibanja. V poglavju »Pohodništvo« smo predstavili Planinsko zvezo Slovenije (PZS), planinsko društvo, planinske vsebine v vrtcu, planinske vsebine v šoli in usposabljanja za izvajanje planinskih vsebin. V poglavju »V gore s skupino otrok« smo opisali faze, ki so pomembne pri celotni pripravi in organizaciji izletov s skupino otrok v gorski svet. Cilj empiričnega dela diplomske naloge je bil, z anketnim vprašalnikom ugotoviti, koliko otrok je vključenih v planinski krožek, kako poteka organizacija, priprava in motivacija otrok ter sama izvedba pohoda. Rezultate smo pridobili na osnovi vzorca 40 diplomiranih vzgojiteljic predšolskih otrok in profesoric razrednega pouka. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. S kvantitativno obdelavo podatkov smo ugotovili, da je v planinski krožek najpogosteje vključenih manj kot 10 otrok in da mentorji otroke najpogosteje pripravljajo na pohod tako, da z njimi izvajajo različne gibalne dejavnosti z namenom razvijanja vzdržljivosti in moči ter da jim opremo največkrat predstavijo tako, da jo prinesejo seboj, jo otrokom pokažejo in se skupaj o njej pogovorijo. Za motivacijo otrok na pohodih pa mentorji največkrat poskrbijo z uporabo pozitivnih spodbudnih besed. Ugotovili smo tudi, da je »navajanje otrok na aktivno preživljanje prostega časa« med najpogostejšimi razlogi za izvajanje planinskega krožka ter da samo ena desetina anketiranih organizira večdnevne planinske tabore za otroke.
Ključne besede: pohodništvo, planinske vsebine v vrtcu, planinske vsebine v šoli, planinski krožek, priprave na planinski izlet, organizacija planinskega izleta.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1881; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
POSTANEK NA TRIKOTNI JASI - MARIBORSKO POHORJE KOT PODROČJE ODDIHA
Karmen Cveček, 2014, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je bil sociološka obravnava preživljanja aktivnega prostega časa v naravi. V ta namen je bila izvedena analiza člankov v revijah Planinski vestnik in Skozi TAM ter analiza primarne/sociološke in sekundarne literature. Pregledali smo, kako se je spreminjal pomen prostega časa in njegova vloga v vsakdanjem življenju posameznika. Omejili smo se na področje Mariborskega Pohorja in ugotovili, da je urbanistični načrt iz leta 1949 vključeval urejanje zelenih površin, ki bi meščanom Maribora omogočale aktivno preživljanje prostega časa. Človekov odnos do narave se je spremenil, ljudje so v njej začeli uživati. Začetek množičnega obiskovanja Mariborskega Pohorja in množične kulture označujemo z gradnjo Pohorske vzpenjače, ki je omogočila, da Pohorje vidijo tudi tisti, ki ga prej niso. Omenili bomo tudi pohodne čevlje, ki so pomemben del pohodnikove opreme, vendar je njihov pomen dobil novo razsežnost v postmoderni potrošniški družbi.
Ključne besede: prosti čas, narava, pohodništvo, urbanistični načrt, množična kultura
Objavljeno v DKUM: 16.05.2014; Ogledov: 1637; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (862,89 KB)

7.
VLOGA VZGOJITELJA PRI IZVAJANJU IZLETOV V NARAVO
Maja Kogovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo in ključne ugotovitve o tem, kakšen odnos imajo vzgojiteljice do narave in planinskih izletov ter kako ta odnos vpliva na načrtovanje in izvajanje izletniških aktivnosti v vrtcu in vzgojo otrok v pristnem naravnem okolju. Z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja je v obliki ankete raziskava potekala na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije vzgojiteljic velenjskih vrtcev, razporejene v desetih enotah po Velenju in v okolici Velenja. Raziskava je pokazala, da vzgojiteljice, ki same pogosteje odidejo v naravo, v svoj vzgojno-izobraževalni program vključujejo takšne naravoslovne športne aktivnosti; vzgojiteljice spodbujajo otroke k dejavnostim v naravi; izleti v naravo vzgojiteljice organizirajo po programu Zlati sonček in/ali Ciciban planinec ter po lastni strokovni presoji. Najpogosteje se pohodi v naravo odvijajo v drugi starostni skupini, saj so otroci nekoliko starejši, kar pomeni, da so fizično močnejši, umsko dovzetnejši za učne vsebine in aktivnosti, ki se odvijajo v okolju ter na splošno celotno športno dogajanje doživijo drugače kot mlajši. S tem, ko vzgojiteljice cenijo naravo in aktivnosti, ki se v njej (lahko) odvijajo, vse skupaj prenašajo v življenja otrok, ki jih vzgajajo, ter hote ali nehote pozitivno vplivajo na njihov psihofizični razvoj.
Ključne besede: Otrok in izleti, izleti v naravo, hoja, narava, izletništvo, pohodništvo.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2222; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
PRIPRAVA IN IZVEDBA PLANINSKEGA TABORA ZA OSNOVNOŠOLCE
Doroteja Bokavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je opis priprave in izvedbe planinskega tabora v sredogorju za osnovnošolce na praktičnem primeru. V teoretičnem delu diplomskega dela smo strnili teoretična izhodišča, ki jih najdemo v različni literaturi in podrobneje predstavili pripravo in izvedbo planinskega tabora. V praktičnem delu diplomskega dela smo opisali pripravo in izvedbo 6-dnevnega planinskega tabora za osnovnošolce na Koči na Planini pri Jezeru, ki temelji na teoretičnih izhodiščih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali so bili udeleženci zadovoljni z izvedenim programom tabora in z vodstvom, ki ga je izvedlo na že omenjeni lokaciji. Prav tako nas je zanimalo, če so otroci že bili kdaj pred tem na planinskem taboru in če bi se želeli vrniti. Rezultati kažejo, da je večina otrok že bila na planinskem taboru in da se prav vsi želijo vrniti, da so z izbranim programom bili zadovoljni, kot tudi z vodstvom, ki ga je izvedlo na izbrani lokaciji.
Ključne besede: planinski tabor, priprava, izvedba, gore, pohodništvo, osnovnošolci, šola v naravi, izobraževanje, vzgajanje, športne aktivnosti, družabnost.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2010; Ogledov: 1930; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (39,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici