Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 52
Celotno besedilo (7,34 MB)

Opis: Povezovanje športa in turizma predstavlja pomembno smer v razvoju sodobnega turizma. Športni turizem je s tem tudi pomemben člen razvoja slovenskega turizma, znotraj katerega igra pomembno vlogo aktivni turizem v naravi, v katerega lahko štejemo dejavnosti kot so smučanje in druge zimske aktivnosti, kolesarstvo, vodne aktivnosti, adrenalinska doživetja, aktivnosti v zraku in pohodništvo. Pohodništvo, ki predstavlja eno izmed najbolj množičnih aktivnosti v naravi, je v veliki meri razvito na območju Alp in s tem tudi Slovenije. V prispevku je opisan zgodovinski razvoj pohodništva ter vzpostavljanja planinske organizacije na slovenskem. Predstavljena je trenutna krovna organizacija na področju gorništva v Sloveniji z vključeno statistiko gibanja števila članov v preteklih letih in opisom povezovanja s planinskimi organizacijami v Evropi. Ugotavljamo, da pohodništvo spada med najbolj priljubljene in dostopne športne vsebine in predstavlja pomemben element športnega turizma, še posebej aktivnega turizma v naravi. Pohodniški turizem predstavlja pomemben element v razvoju trajnostne in dostopne turistične ponudbe, ki obenem služi tudi kot spodbuda zdravemu načinu življenja tako turistov kot lokalnega prebivalstva.
Ključne besede: športni turizem, aktivni turizem, turizem v naravi, pohodništvo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 59
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo z naslovom Planinske vsebine za otroke je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen je predstaviti planinske vsebine za otroke. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, naravne oblike gibanja ter hojo kot osnovno obliko gibanja. V poglavju »Pohodništvo« smo predstavili Planinsko zvezo Slovenije (PZS), planinsko društvo, planinske vsebine v vrtcu, planinske vsebine v šoli in usposabljanja za izvajanje planinskih vsebin. V poglavju »V gore s skupino otrok« smo opisali faze, ki so pomembne pri celotni pripravi in organizaciji izletov s skupino otrok v gorski svet. Cilj empiričnega dela diplomske naloge je bil, z anketnim vprašalnikom ugotoviti, koliko otrok je vključenih v planinski krožek, kako poteka organizacija, priprava in motivacija otrok ter sama izvedba pohoda. Rezultate smo pridobili na osnovi vzorca 40 diplomiranih vzgojiteljic predšolskih otrok in profesoric razrednega pouka. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. S kvantitativno obdelavo podatkov smo ugotovili, da je v planinski krožek najpogosteje vključenih manj kot 10 otrok in da mentorji otroke najpogosteje pripravljajo na pohod tako, da z njimi izvajajo različne gibalne dejavnosti z namenom razvijanja vzdržljivosti in moči ter da jim opremo največkrat predstavijo tako, da jo prinesejo seboj, jo otrokom pokažejo in se skupaj o njej pogovorijo. Za motivacijo otrok na pohodih pa mentorji največkrat poskrbijo z uporabo pozitivnih spodbudnih besed. Ugotovili smo tudi, da je »navajanje otrok na aktivno preživljanje prostega časa« med najpogostejšimi razlogi za izvajanje planinskega krožka ter da samo ena desetina anketiranih organizira večdnevne planinske tabore za otroke.
Ključne besede: pohodništvo, planinske vsebine v vrtcu, planinske vsebine v šoli, planinski krožek, priprave na planinski izlet, organizacija planinskega izleta.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1991; Prenosov: 336
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo in ključne ugotovitve o tem, kakšen odnos imajo vzgojiteljice do narave in planinskih izletov ter kako ta odnos vpliva na načrtovanje in izvajanje izletniških aktivnosti v vrtcu in vzgojo otrok v pristnem naravnem okolju. Z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja je v obliki ankete raziskava potekala na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije vzgojiteljic velenjskih vrtcev, razporejene v desetih enotah po Velenju in v okolici Velenja. Raziskava je pokazala, da vzgojiteljice, ki same pogosteje odidejo v naravo, v svoj vzgojno-izobraževalni program vključujejo takšne naravoslovne športne aktivnosti; vzgojiteljice spodbujajo otroke k dejavnostim v naravi; izleti v naravo vzgojiteljice organizirajo po programu Zlati sonček in/ali Ciciban planinec ter po lastni strokovni presoji. Najpogosteje se pohodi v naravo odvijajo v drugi starostni skupini, saj so otroci nekoliko starejši, kar pomeni, da so fizično močnejši, umsko dovzetnejši za učne vsebine in aktivnosti, ki se odvijajo v okolju ter na splošno celotno športno dogajanje doživijo drugače kot mlajši. S tem, ko vzgojiteljice cenijo naravo in aktivnosti, ki se v njej (lahko) odvijajo, vse skupaj prenašajo v življenja otrok, ki jih vzgajajo, ter hote ali nehote pozitivno vplivajo na njihov psihofizični razvoj.
Ključne besede: Otrok in izleti, izleti v naravo, hoja, narava, izletništvo, pohodništvo.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2303; Prenosov: 298
Celotno besedilo (1,45 MB)