| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIPRAVA IN IZVEDBA PLANINSKEGA TABORA ZA OSNOVNOŠOLCE
Doroteja Bokavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je opis priprave in izvedbe plninskega tabora v sredogorju za osnovnošolce na praktičnem primeru. V teoretičnem delu diplomskega dela smo strnili teoretična izhodišča, ki jih najdemo v različni literaturi in podrobneje predstavili pripravo in izvedbo planinskega tabora. V praktičnem delu diplomskega dela smo opisali pripravo in izvedbo 6-dnevnega planinskega tabora za osnovnošolce na Koči na Planini pri Jezeru, ki temelji na teoretičnih izhodiščih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali so bili udeleženci zadovoljni z izvedenim programom tabora in z vodstvom, kiga je ozvedlo na že omenjeni lokaciji. Prav tako nas je zanimalo, če so otroci že bili kdaj pred tem na planinskem taboru in če bi se želeli vrniti. Rezultati kažejo, da je večina otrok že bila na planinskem taboru in da se prav vsi želijo vrniti, da so z izbranim programom bili zadovoljni, kot tudi z vodstvom, ki ga je izvedlo na izbrani lokaciji.
Ključne besede: planinski tabor, priprava, izvedba, gore, pohodništvo, osnovnošolci, šola v naravi, izobraževanje, vzgajanje, športne aktivnosti, družabnost.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1362; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (39,07 MB)

2.
VLOGA VZGOJITELJA PRI IZVAJANJU IZLETOV V NARAVO
Maja Kogovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo in ključne ugotovitve o tem, kakšen odnos imajo vzgojiteljice do narave in planinskih izletov ter kako ta odnos vpliva na načrtovanje in izvajanje izletniških aktivnosti v vrtcu in vzgojo otrok v pristnem naravnem okolju. Z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja je v obliki ankete raziskava potekala na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije vzgojiteljic velenjskih vrtcev, razporejene v desetih enotah po Velenju in v okolici Velenja. Raziskava je pokazala, da vzgojiteljice, ki same pogosteje odidejo v naravo, v svoj vzgojno-izobraževalni program vključujejo takšne naravoslovne športne aktivnosti; vzgojiteljice spodbujajo otroke k dejavnostim v naravi; izleti v naravo vzgojiteljice organizirajo po programu Zlati sonček in/ali Ciciban planinec ter po lastni strokovni presoji. Najpogosteje se pohodi v naravo odvijajo v drugi starostni skupini, saj so otroci nekoliko starejši, kar pomeni, da so fizično močnejši, umsko dovzetnejši za učne vsebine in aktivnosti, ki se odvijajo v okolju ter na splošno celotno športno dogajanje doživijo drugače kot mlajši. S tem, ko vzgojiteljice cenijo naravo in aktivnosti, ki se v njej (lahko) odvijajo, vse skupaj prenašajo v življenja otrok, ki jih vzgajajo, ter hote ali nehote pozitivno vplivajo na njihov psihofizični razvoj.
Ključne besede: Otrok in izleti, izleti v naravo, hoja, narava, izletništvo, pohodništvo.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1478; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
POSTANEK NA TRIKOTNI JASI - MARIBORSKO POHORJE KOT PODROČJE ODDIHA
Karmen Cveček, 2014, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je bil sociološka obravnava preživljanja aktivnega prostega časa v naravi. V ta namen je bila izvedena analiza člankov v revijah Planinski vestnik in Skozi TAM ter analiza primarne/sociološke in sekundarne literature. Pregledali smo, kako se je spreminjal pomen prostega časa in njegova vloga v vsakdanjem življenju posameznika. Omejili smo se na področje Mariborskega Pohorja in ugotovili, da je urbanistični načrt iz leta 1949 vključeval urejanje zelenih površin, ki bi meščanom Maribora omogočale aktivno preživljanje prostega časa. Človekov odnos do narave se je spremenil, ljudje so v njej začeli uživati. Začetek množičnega obiskovanja Mariborskega Pohorja in množične kulture označujemo z gradnjo Pohorske vzpenjače, ki je omogočila, da Pohorje vidijo tudi tisti, ki ga prej niso. Omenili bomo tudi pohodne čevlje, ki so pomemben del pohodnikove opreme, vendar je njihov pomen dobil novo razsežnost v postmoderni potrošniški družbi.
Ključne besede: prosti čas, narava, pohodništvo, urbanistični načrt, množična kultura
Objavljeno: 16.05.2014; Ogledov: 989; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (862,89 KB)

4.
PLANINSKE VSEBINE ZA OTROKE
Maja Lušina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Planinske vsebine za otroke je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen je predstaviti planinske vsebine za otroke. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, naravne oblike gibanja ter hojo kot osnovno obliko gibanja. V poglavju »Pohodništvo« smo predstavili Planinsko zvezo Slovenije (PZS), planinsko društvo, planinske vsebine v vrtcu, planinske vsebine v šoli in usposabljanja za izvajanje planinskih vsebin. V poglavju »V gore s skupino otrok« smo opisali faze, ki so pomembne pri celotni pripravi in organizaciji izletov s skupino otrok v gorski svet. Cilj empiričnega dela diplomske naloge je bil, z anketnim vprašalnikom ugotoviti, koliko otrok je vključenih v planinski krožek, kako poteka organizacija, priprava in motivacija otrok ter sama izvedba pohoda. Rezultate smo pridobili na osnovi vzorca 40 diplomiranih vzgojiteljic predšolskih otrok in profesoric razrednega pouka. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. S kvantitativno obdelavo podatkov smo ugotovili, da je v planinski krožek najpogosteje vključenih manj kot 10 otrok in da mentorji otroke najpogosteje pripravljajo na pohod tako, da z njimi izvajajo različne gibalne dejavnosti z namenom razvijanja vzdržljivosti in moči ter da jim opremo največkrat predstavijo tako, da jo prinesejo seboj, jo otrokom pokažejo in se skupaj o njej pogovorijo. Za motivacijo otrok na pohodih pa mentorji največkrat poskrbijo z uporabo pozitivnih spodbudnih besed. Ugotovili smo tudi, da je »navajanje otrok na aktivno preživljanje prostega časa« med najpogostejšimi razlogi za izvajanje planinskega krožka ter da samo ena desetina anketiranih organizira večdnevne planinske tabore za otroke.
Ključne besede: pohodništvo, planinske vsebine v vrtcu, planinske vsebine v šoli, planinski krožek, priprave na planinski izlet, organizacija planinskega izleta.
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 971; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici