| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KAKOVOST ŽIVLJENJA SVOJCEV PO SAMOMORU
Anja Klančar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo najbolj obravnava tematiko žalovanja po samomoru bližnjega. V nalogi sami se bomo posvetili predvsem kako živeti z dejstvom in resnico, da je naša draga oseba izgubila življenje zaradi samomora. Opisali bom tudi oteženo žalovanje, vzroke samomorov, nekaj statističnih podatkov na splošno. Posvetili se bomo malo tudi temi, kako lahko organizacija sama vpliva na posameznikovo življenje in njegovo kakovost življenja.
Ključne besede: samomor, žalujoči, pogreb, žalovanje, smrt
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 3480; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (1008,33 KB)

2.
RISBE S KAVO, OD MIRSADA BEGIĆA DO LASTNIH DEL
Andrej Mratinković, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Risbe s kavo, Od Mirsada Begića do lastnih del je plod občudovanja in velikega zanimanja za likovna dela umetnika Mirsada Begića, večletnega samostojnega raziskovanja njegovih del, raziskovanja kave v zgodovini in njene vloge v družbi ter mojega praktičnega likovnega ustvarjanja s kavo. Namen raziskovanja in pisanja teoretične obravnave Begićevih risb s kavo je bil predvsem v bolj poglobljenem razumevanju njegovih za opazovalca likovno izredno zanimivih, bogatih, nenavadnih in skrivnostnih umetniških del, ki jih prežema nekakšen duh spoštovanja do visokih starodavnih kultur, nekakšne daljne preteklosti in mističnosti, ki nas spominjajo na svet, na katerega smo že davno pozabili. Iz obsežnega opusa umetnikovih likovnih del so v diplomskem delu izpostavljene prav njegove risbe s kavo, z namenom analize njihovega tehničnega, motivnega in simbolnega ozadja. Predvsem razkritje in razumevanje tehnike likovnega ustvarjanja s kavo umetnika Mirsada Begiča je bilo predpogoj za nastanek lastnih likovnih del, kavnih slik, ki so predstavljena v zadnjem poglavju. Poleg obravnave kave kot likovnega medija pa je bilo na samem začetku potrebno tudi raziskati izvor termina, snovi in zgodovinsko-družbeno ozadje kave v njeni primarni funkciji kot pijači.
Ključne besede: kava, kavarna, obred, risbe, Bosna, Egipt, pogreb, kavne slike
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2092; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (7,37 MB)

3.
PRAVNA UREDITEV POGREBNIŠTVA V SLOVENIJI
Pavlina Oman, 2011, diplomsko delo

Opis: Pogrebna in pokopališka dejavnost je zelo specifično področje, ki zahteva trajno in nemoteno delovanje, ter spoštljiv odnos do pokojnika in njegovih svojcev. Pri tem morajo izvajalci pogrebne dejavnosti zagotavljati sanitarne, higienske in pietetne standarde. Prav zaradi vseh teh razlogov je nedopustno, da se to področje prepušča prostemu trgu in neurejeni zakonodaji. Država kot pravna država, bi morala poskrbeti za spremembo zakonodaje in arbitrarno ravnanje državnih organov, ki je na tem področju popolnoma zastarela in neurejena. Država bo morala v prihodnosti sprejeti novi zakon, ki bo odpravil monopolni položaj na trgu zaradi neenotnih pogojev pri dodeljevanju koncesij in odpreti možnost svobodo konkurence in jasno določiti zakonsko ureditev in predvideti ukrepe za doseganje namena ureditve.
Ključne besede: Pogrebna in pokopališka dejavnost, smrt, pogreb, prosti trg, neurejena zakonodaja, sprememba zakonodaje, novi zakon, koncesija, monopolni položaj na trgu, svobodna konkurenca.
Objavljeno: 28.09.2011; Ogledov: 1617; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (204,65 KB)

4.
IZVAJANJE POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE
Anita Labohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pokopališka in pogrebna dejavnost je ena izmed najstarejših dejavnosti, s katero se srečujemo vsi ljudje. V Republiki Sloveniji se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je za njeno zagotavljanje odgovorna lokalna skupnost, ki jo lahko zagotavlja, ni pa nujno da jo. Ker gre za gospodarsko javno službo, je njen pomen in bistvena značilnost v pridobivanju dobička. Temeljni zakon, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost je Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/1984, Uradni list SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17I/1991-I-ZUDE, 13/1993-ZP-G, 66/1993-ZP-H, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A) iz leta 1984. Zaradi zastarele in pomanjkljive zakonodaje, je v praksi prihajalo do različnih tolmačenj ZPPDUP, kar je vodilo do različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako so nekatere občine za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti podeljevale koncesije, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti prepustili delovanju prostega trga. V Občini Kozje pokopališko dejavnost upravljajo krajevne skupnosti, medtem ko je za izvajanje pogrebne dejavnosti podeljena koncesija. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Koncesijsko pogodbo skleneta koncedent, torej država oziroma samoupravna lokalna skupnost in koncesionar. Koncedent s koncesijsko pogodbo podeli, koncesionar pa prejme posebno ali izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe v koncesijskem razmerju, katerega predmet je izvajanje dejavnosti javne službe. Koncesija se začne izvajati, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in se podeli za dobo petih let od podpisa pogodbe.
Ključne besede: pokopališče, pogreb, pokopališka in pogrebna dejavnost, Občina Kozje, koncesija, gospodarska javna služba
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1342; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (583,20 KB)

5.
Doživljanje smrti pri predšolskem otroku
Anja Skarlovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko doživljanja smrti pri predšolskem otroku. Ukvarjali smo se predvsem z miselnostjo o smrti. Tema, ki smo ji izpostavljeni skorajda dnevno, vključno z našimi najmlajšimi, je danes problem širšega družbenega okvirja, saj je odnos do umiranja, smrti in žalovanja še dandanes prikrit. Večina ljudi se poskuša misli na smrt izogniti. Če temu dodamo še strah, tesnobo in zmedenost odraslih ob teh težkih situacijah, je prezrtost predšolskih otrok še toliko večja. Predšolski otroci so za odrasle še vedno »mali ljudje«, ki smrti ne razumejo. Z diplomskim delom želimo dokazati to zmoto odraslih in predstaviti doživljanje smrti z otroške plati. Diplomsko delo združuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo splošni pomen besed smrt, umiranje in izgubo ter religiozni pogled na smrt. Posebno pozornost smo namenili tudi procesu žalovanja in doživljanju smrti pri predšolskem otrokom, o izgubah in o pogovoru o smrti s predšolskim otrokom. V okviru empiričnega dela je prikazana raziskava o vlogi staršev pri seznanitvi predšolskega otroka s pomenom besede smrt in o doživljanju izgube otroku bližnje osebe. Ugotovili smo, da v pogovoru s predšolskim otrokom o smrti obstajajo razlike med religiozno usmerjenimi in nereligiozno usmerjenimi družinami. Potrebne informacije smo pridobili z deskriptivno metodo, anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med starše vrtca Laško. Rezultati so obdelani s programom SPSS in izraženi v absolutnih in odstotnih frekvencah ter preglednično prikazani.
Ključne besede: predšolski otrok, smrt, izguba, žalovanje, pogreb.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 451; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Pogrebna in pokopališka dejavnost v Mestni občini Koper
Nemanja Ilić, 2017, diplomsko delo

Opis: Mestna občina Koper je v okviru svojih pristojnosti pravno uredila pogrebno in pokopališko dejavnost na svojem območju z Odlokom o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu (Uradne objave, št. 6/97) ter Odlokom o pogrebni dejavnosti (Uradne objave, št. 20/02). Oba predpisa definirata pogrebno in pokopališko dejavnost kot lokalno gospodarsko javno službo. V obeh odlokih so tudi določene pravice in obveznosti izvajalcev oziroma upravljalcev in uporabnikov omenjenih gospodarskih javnih služb. Odlok o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu pravno ureja pokopališko dejavnost, katera obsega izvajanje načrtovanega razvoja ter urejanje in vzdrževanje pokopališč oziroma infrastrukture na pokopališčih, opuščanje pokopališč, vodenje in vzdrževanje pokopališkega katastra in oddajanje grobov v najem ter načine pokopov. Na drugi strani Odlok o pogrebni dejavnosti pravno ureja pogrebno dejavnost, ki obsega pripravo grobov, organizacijo pogrebov ter druge storitve v zvezi s pripravo pokojnikov za pokop, organizacijo pogrebnih svečanosti in prevoze pokojnikov. Navedena odloka sta bila sprejeta na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ v letu 2016. Na podlagi ZPPDej občinski predpisi izdani po ZPPDUP prenehajo veljati, torej tudi oba odloka Mestne občine Koper. Kljub temu, kar smo ravno kar povedali se oba odloka Mestne občine Koper, ki pravno urejata pogrebno in pokopališko dejavnost uporabljata naprej. Obveznost Mestne občine Koper je, da v predpisanem roku, ki ga določa ZPPDej, to pa je eno leto od uveljavitve novega zakona uskladi svoje predpise z novo zakonodajo. V primeru, da tega ne stori bodo občinski predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost neustavni in nezakoniti.
Ključne besede: pogrebna dejavnost, pokopališka dejavnost, Mestna občina Koper, gospodarska javna služba, pogreb, pokopališče.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 439; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (212,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici