| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Iskanje pogrešanih mladoletnih oseb
Sara Marija Loparič, 2020, diplomsko delo

Opis: Ko nekdo postane pogrešan, za seboj pusti strah in zmedenost, tako med policisti kot med nami, ki smo o tem obveščeni v javnosti. Skozi nalogo smo raziskali, kateri predpisi so potrebni za uspešno preiskovanje pogrešanih oseb in kako so pogrešane osebe opredeljene v zakonih v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Ker so policisti prvi, katerim se zatečemo v teh primerih, je na njih še toliko večje breme. Podrobneje smo opisali, kako poteka samo preiskovanje, kateri ukrepi so pomembni skozi celotno preiskovanje. Osebe se lahko izgubijo, zaidejo, storijo samomor ali postanejo žrtev kaznivega dejanja. V večini državah bodo po navadi hitro našli pogrešano osebo. Nekateri primeri pogrešanih oseb pa na žalost ostajajo nerešeni več let. Postopek raziskovanja se ločuje glede na starostno skupino in stanje pogrešanega. Razmere, ko človek »izgine«, so lahko zelo boleče z dolgotrajnimi učinki na družino in prijatelje, saj ne morejo vedeti, kje je njihova pogrešana oseba. Ko govorimo o osebah, ki kar naenkrat »izginejo«, policisti sumijo tudi morebitno smrt te žrtve, kot so samomori, nesreče, naravne smrti. Če pride do tega, morajo policisti imeti zadosti gradiva, da lahko identificirajo najdeno osebo (fotografije, DNK, prstni odtisi…). Poleg vseh teh obvez je pa zelo pomembno vzajemno sodelovanje med policijo in širšo javnostjo. Osredotočili smo se na preiskovanje pogrešanih mladoletnih oseb. Razlogi za pogrešanje so številni in raznoliki. Nas so zanimali, kakšni so ti razlogi. Podatke smo pridobili s tem, da smo pregledali literaturo, članke, spletne portale in povzeli ugotovitve ostalih avtorjev, ki so že raziskali že to področje. S tem raziskovanjem smo odgovorili na zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, kaj zajema to področje in kako pristopiti k samemu preiskovanju pogrešanih oseb. V Sloveniji se s tem področjem največ ukvarjajo policisti s pomočjo iskalnih oziroma reševalnih služb, organizacijami in detektivi. V prihodnje predlagamo, da posvetimo več svojega časa takšnim primerom in celotnem delu policije, prav tako ostalim, ki pomagajo k bolj učinkovitem preiskovanju.
Ključne besede: diplomske naloge, mladoletniki, pogrešane osebe, žrtve kaznivih dejanj, iskanje pogrešanih oseb
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (668,18 KB)

2.
Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji
Ana Petrušić, 2020, diplomsko delo

Opis: Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji je danes zelo aktualna tema, ki zajema oba spola in vse starostne skupine. To pomeni, da je pogrešana oseba lahko moški ali ženska in da je lahko pogrešana oseba otrok, mladostnik ali pa odrasla oseba. Pogrešane osebe so vse tiste, ki so iz določenih razlogov odsotne iz okolij, kjer so bile pred tem prisotne, ter obstaja možnost, da potrebujejo pomoč (Policija, n. d.b). S pomočjo internetnih virov in intervjujev je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, da se s takšnimi primeri pri nas največ ukvarja policija, ki pa za kakovostnejše delo sodeluje z ostalimi organizacijami ali posamezniki, kot na primer z organizacijami za pomoč in zaščito, detektivi, družinskimi člani ... Vsi postopki iskanja pogrešanih oseb niso enaki in so odvisni od primera do primera. Razlika je v tem, ali začnejo iskalno akcijo takoj ali pa najprej opravijo razgovore z osebami, ki so povezane s pogrešano osebo, in potem z iskalno akcijo, ki jo lahko ponovijo večkrat, če je potrebno. Podatki raziskave so pokazali, da so pri uspešnem iskanju pogrešanih oseb najbolj pomembne informacije, ki jih pridobi policija. V diplomskem delu je proučevana zakonodaja, ki predstavlja problematiko našega področja in se je izkazala za ustrezno. Potrebne bi bile določene zakonske izboljšave, ki bi policiji pripomogle pri kakovostnejšem iskanju pogrešanih oseb. Pri proučevanju razpoložljivih statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je za Slovenijo značilen naraščajoč trend števila pogrešanih oseb. Vsako leto imamo od 250 do 400 primerov pogrešanih oseb. Število pogrešanih oseb se je v delu primerjalo z dvema članicami Evropske unije, in sicer Hrvaško in Italijo, in ugotovljeno je bilo, da je število pogrešanih oseb pri nas veliko manjše. Kljub ugotovitvam predlagamo, da v prihodnosti namenimo več pozornosti področju dela policije pri iskanju pogrešanih oseb. Nikakor pa ne smemo zanemariti dejstva, da se s pogrešanimi osebami ukvarjajo tudi drugi, detektivske organizacije, ki bi lahko na tem področju imele v prihodnosti nekaj več pooblastil pri zbiranju podatkov o pogrešanih osebah.
Ključne besede: diplomske naloge, pogrešane osebe, informacije, sodelovanje, iskanje, policija
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 481; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (356,76 KB)

3.
Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev
Ina Zupanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Ključne besede: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Objavljeno: 30.05.2018; Ogledov: 1033; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Pogrešane osebe - sum umora
Maruša Robida, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika pogrešanih oseb, ki so vsakdanji tako družbeni kot kriminalistični problem in v mnogo primerih izginejo brez sledi. Ni nujno, da je izginotje posledica kaznivega dejanja, a se lahko velikokrat konča zaradi velikih težav in konfliktov. V ozadju prijave o pogrešanosti in navidezno prostovoljnega odhoda so lahko duševna bolezen, nesreča, samomor, lažna prijava ali pa dobro prikrito in načrtovano kaznivo dejanje — umor. Vzroki so nepojasnjeni, storjeni v čudnih in sumljivih okoliščinah, in pojavijo se indici, da je pogrešana oseba morda žrtev kaznivega dejanja. Takrat se z iskanjem pogrešanih oseb začnejo ukvarjati kriminalisti s področja krvnih deliktov. Da bi ugotovili, kaj se je s pogrešano osebo v resnici zgodilo, je naloga preiskovalcev zbiranje, ugotavljanje dejstev in dokazov o okoliščinah pogrešanosti. Pomembno je ugotoviti motiv za izginitev in morebitni motiv za umor. Na sum umora pogrešane osebe lahko kažejo tudi osebnostne lastnosti, značilnosti in navade pogrešanega, pri tem pa je bistvena tudi njegova preteklost. Ključnega pomena za razrešitev primera, da se odkrije storilca in da se mu dokaže krivda, so indici, pridobljeni na kraju, kjer je bila oseba videna nazadnje, ter dokazi, najdeni na kraju umora in na kraju najdbe trupla, če se ta najde.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskanje, umori, žrtve, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 20.06.2017; Ogledov: 694; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (606,18 KB)

5.
Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji
Claudia Bradač, 2016, diplomsko delo

Opis: Iskanje pogrešanih oseb je eno od področij dela policistov, ki pa ni deležno tolikšne pozornosti kot recimo varnost v prometu in kriminaliteta. V diplomski nalogi smo z uporabo deskriptivne metode pregleda strokovne literature ter internetnih virov predstavili, kako policija preiskuje takšne primerov pri nas, s primerjalno metodo primerjali določena podobna dejstva in podatke s tujino, predvsem z ZDA, ter s statistično metodo obdelali in analizirali statistične podatke letnih poročil policije. V zadnjih letih primeri pogrešanih oseb pridobivajo večjo medijsko pozornost ter sodelovanje drugih institucij in ljudi, zaradi česar nas je zanimala vloga detektivov, medsebojno sodelovanje s policijo in njihov prispevek k najdenju osebe. Za ta namen smo se obrnili tudi na detektivko, ki že ima izkušnje s primeri pogrešanih oseb, ter preko intervjuja pridobili odgovore na želena vprašanja. Poiskali smo tudi najbolj odmevne primere pogrešanj ter preverili uporabo paranormalnih medijev. Ugotovili smo, da se naš sistem ne poslužuje dodatnih pristopov pri iskanju pogrešanih, da je sodelovanja med policisti in detektivi slabo ter da imamo medijska poročanja iskanj, pri katerih je uspešno sodeloval radiestezist, vendar pa policija pozitivne premike v preiskavi ali najdenje osebe, na podlagi pomoči jasnovidcev in podobnih, zanika. Pri nas bi lahko policija uvedla nove pristope za iskanje oseb, okrepili sodelovanje z družbo, detektivi in mediji ter se bolj posluževala socialnih omrežij in drugih načinov, ki bi bili morda v večjo pomoč pri iskanju pogrešanih.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskanje, preiskovanje, policija, detektivi, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1562; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

6.
Vzroki izginotja pogrešanih oseb v obdobju 2007-2013
Katja Grković, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Ključne besede: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1332; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (694,33 KB)

7.
Pogrešane osebe - sum umora
Rebeka Saksida, 2015, diplomsko delo

Opis: Ni nujno, da je vsaka pogrešana oseba žrtev umora, vendar pa se pogrešane osebe za katere obstaja sum, da so postale žrtve kaznivega dejanja obravnava drugače. Preiskava se v tovrstnih primerih premakne na področje krvnih deliktov, kjer se preko zbranih informacij skuša postaviti verzijo, primerno glede na zbrane indice. Informacije se zbira preko razgovorov, očividcev na krajih kjer se je oseba nahajala ali na krajih kjer je bila nazadnje videna živa. Preiskovanje pogrešanih oseb s sumom umora je specifika, ki zahteva znanje, kriminalistične izkušnje in usposobljenost kriminalističnega osebja. Preiskovalci gradijo preiskovanje skozi indice, ugotavljajo motiv umora ter skušajo priti do storilca in mu dokazati krivdo.
Ključne besede: pogrešane osebe, žrtve, umori, preiskovanje, kriminalistika, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1121; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (644,06 KB)

8.
Iskalne akcije pod vodstvom policije - uporaba reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sebastian Mohorič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni različni profili pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri vodenju iskalne akcije. Nadalje smo predstavili Sile za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: URSZR), sistem organiziranosti, izobraževanj in usposabljanj vodnikov ter reševalnih psov v okviru Enote reševalnih psov Slovenije (v nadaljevanju: EPRS), pogoje za vključitev reševalnih parov v Skupino za iskanje pogrešanih oseb (v nadaljevanju: SIP) pri Kinološki zvezi Slovenije (v nadaljevanju: KZS),ki je ena izmed številnih reševalnih enot Sil za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem URSZR in način aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč. Predstavljena so navodila, načrti oziroma usmeritve za aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč s strani policije, ERPS pri KZS in URSZR. Pri proučevanju dostopne literature smo ugotovili, da je sistem Sil zaščite, reševanja in pomoč urejen profesionalno, čeprav velika večina enot omenjenega sistema dela na prostovoljni bazi. S pomočjo tuje literature smo v diplomskem delu predstavili različne profile pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, katere bi moral upoštevati vodja iskalne akcije pri načrtovanju in vodenju. Profilov pogrešanih oseb in njihovih značilnosti pri proučevanju dostopne literature tako policije kot URSZR nismo zasledili. Ugotovljeno je bilo, da imajo vse tri organizacije, ki so udeležene v iskalnih akcijah, med seboj usklajene načrte aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki pa se v praksi najpogosteje ne uporabljajo v predpisanem obsegu. Sistem aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč zelo dobro poteka ob naravnih nesrečah, operativne štabe v teh primerih vodi Civilna zaščita. Samo aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč, s strani policije, ki vodi iskalne akcije pogrešanih oseb, pa je zaradi slabšega poznavanja sistema Sil za zaščito, reševanje in pomoč, predvsem enote vodnikov reševalnih pasov, znotraj same policije slabše. V primerjavi z Avstrijo in Hrvaško je bilo ugotovljeno, da ima le Slovenija za iskanje pogrešanih oseb urejeno enotno za območje celotne države, kar je iz vidika organiziranja iskalnih akcij zelo dobro, saj pri prijavi pogrešanih oseb ni dileme kdo je pristojen za vodenje iskalne akcije in kdo ne. Ugotovljeno je bilo, da Srbija uvaja profesionalne enote vodnikov reševalnih psov. Z uvajanjem sistema profesionalizacije so na začetku, tako se bo šele čez čas pokazalo, ali je omenjeni sistem na pravi poti ali ne. V drugih evropskih državah se profesionalizacija enot reševalnih psov ni uveljavila v obsegu, kot so zagovorniki le te, pričakovali. Na koncu diplomskega dela ugotavljamo, da policija, kljub velikemu številu pogrešanih oseb in s tem povezanih iskalnih akcij, v samem sistemu nima izdelanega načrta – opomnika za vodenja iskalne akcije pogrešane osebe, ki bi bil v pomoč vodjem iskalne akcije. Sedaj je samo vodenje iskalne akcije prepuščeno iznajdljivosti in izkušenosti vodje iskalne akcije. Na koncu diplomskega dela predlagam kako naj bi potekalo vodenje iskalne akcije pogrešane osebe, s čimer bi se skrajšal čas aktiviranja, prav tako bi se izognili določenim logističnim problemom, predvsem pa bi hitreje in učinkoviteje uporabili Sile za zaščito, reševanje in pomoč. Vsi sodelujoči v iskalni akciji stremimo za enim – skupnim ciljem, čim hitreje, najti pogrešano osebo in jo vrniti v njeno domače okolje. Za uspešno izvedeno iskalno akcijo, pa je največkrat odločilen ravno čas.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskalne akcije, reševalni psi, vodniki, policija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 1784; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (693,65 KB)

9.
Pogrešane osebe kot družbeni in kriminalistični problem, vzroki in pojavne oblike : magistrsko delo
Damjan Miklič, 2012, magistrsko delo

Opis: Tema pogrešanih oseb je v kriminalistiki še vedno podcenjena. Premalo pozornosti ji namenjajo kriminalistične in tudi druge strokovne službe, ki bi lahko z bolj načrtovanim delom marsikatero izginotje oseb pojasnile v krajšem času. Za uspešno kriminalistično preiskovanje in reševanje problematike pogrešanih oseb je treba razvijati in izvajati raziskovalno dejavnost. Pridobiti je treba več celovitejših podatkov o etiologiji in fenomenologiji pogrešanih oseb ter ob pomoči analize konkretnih primerov izdelati podrobno metodiko preiskovanja primerov pogrešanih oseb. Cilj in namen magistrskega dela sta preveriti oziroma izmeriti in ugotoviti uporabne podatke o pogrešanih osebah in podatke o številu pogrešanj. Prav tako je cilj primerjati različne podatke ali spremenljivke v zvezi s pogrešanimi osebami na območju Policijske uprave Ljubljana v letu 2011. Namen dela je tudi vpogledati v etiologijo kot fenomenologijo pogrešanih oseb oziroma preučiti, kateri so tisti dejavniki, ki determinirajo pogrešano osebo. Na koncu naloge so predvideni ukrepi in aktivnosti, ki bi omogočali uspešnejše preiskovanje pogrešanj oseb. Opravljena je bila primerjava podatkov s tujino, pri čemer so bila ugotovljena razhajanja med nekaterimi državami, kar pa bi lahko bila tema katere druge naloge. Najpogostejša mita o pogrešanih osebah sta mit o potrebi po 24- ali 48-urnem čakanju na prijavo pogrešanja ter mit o pogrešanih, ki se večinoma sami vrnejo domov. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je v 24 urah prijavljenih več kot 80 odstotkov pogrešanj oseb in nekje v enakem času jih je več kot 80 odstotkov tudi najdenih. To je predvsem posledica dela policije in tistih domačih ter drugih ljudi, ki jih iščejo. Oba mita sta bila prepričljivo ovržena.
Ključne besede: pogrešane osebe, kriminalistično preiskovanje, PU Ljubljana, analize, magistrska dela
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 2128; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (787,17 KB)

10.
Postopek policije pri iskanju pogrešanih otrok : diplomsko delo
Lidija Nemec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: pogrešane osebe, otroci, ugrabitve, policija, policijsko delo, iskanje, iskalne akcije, diplomske naloge
Objavljeno: 18.10.2011; Ogledov: 1635; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (466,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici