| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Iskanje pogrešanih oseb : diplomsko delo
Iva Budja, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: policija, policijsko delo, pogrešane osebe, iskalne akcije, diplomske naloge
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 4082; Prenosov: 628
.pdf Celotno besedilo (565,96 KB)

4.
5.
6.
Postopek policije pri iskanju pogrešanih otrok : diplomsko delo
Lidija Nemec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: pogrešane osebe, otroci, ugrabitve, policija, policijsko delo, iskanje, iskalne akcije, diplomske naloge
Objavljeno: 18.10.2011; Ogledov: 1434; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (466,03 KB)

7.
Pogrešane osebe kot družbeni in kriminalistični problem, vzroki in pojavne oblike : magistrsko delo
Damjan Miklič, 2012, magistrsko delo

Opis: Tema pogrešanih oseb je v kriminalistiki še vedno podcenjena. Premalo pozornosti ji namenjajo kriminalistične in tudi druge strokovne službe, ki bi lahko z bolj načrtovanim delom marsikatero izginotje oseb pojasnile v krajšem času. Za uspešno kriminalistično preiskovanje in reševanje problematike pogrešanih oseb je treba razvijati in izvajati raziskovalno dejavnost. Pridobiti je treba več celovitejših podatkov o etiologiji in fenomenologiji pogrešanih oseb ter ob pomoči analize konkretnih primerov izdelati podrobno metodiko preiskovanja primerov pogrešanih oseb. Cilj in namen magistrskega dela sta preveriti oziroma izmeriti in ugotoviti uporabne podatke o pogrešanih osebah in podatke o številu pogrešanj. Prav tako je cilj primerjati različne podatke ali spremenljivke v zvezi s pogrešanimi osebami na območju Policijske uprave Ljubljana v letu 2011. Namen dela je tudi vpogledati v etiologijo kot fenomenologijo pogrešanih oseb oziroma preučiti, kateri so tisti dejavniki, ki determinirajo pogrešano osebo. Na koncu naloge so predvideni ukrepi in aktivnosti, ki bi omogočali uspešnejše preiskovanje pogrešanj oseb. Opravljena je bila primerjava podatkov s tujino, pri čemer so bila ugotovljena razhajanja med nekaterimi državami, kar pa bi lahko bila tema katere druge naloge. Najpogostejša mita o pogrešanih osebah sta mit o potrebi po 24- ali 48-urnem čakanju na prijavo pogrešanja ter mit o pogrešanih, ki se večinoma sami vrnejo domov. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je v 24 urah prijavljenih več kot 80 odstotkov pogrešanj oseb in nekje v enakem času jih je več kot 80 odstotkov tudi najdenih. To je predvsem posledica dela policije in tistih domačih ter drugih ljudi, ki jih iščejo. Oba mita sta bila prepričljivo ovržena.
Ključne besede: pogrešane osebe, kriminalistično preiskovanje, PU Ljubljana, analize, magistrska dela
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1943; Prenosov: 570
.pdf Celotno besedilo (787,17 KB)

8.
Iskalne akcije pod vodstvom policije - uporaba reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sebastian Mohorič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni različni profili pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri vodenju iskalne akcije. Nadalje smo predstavili Sile za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: URSZR), sistem organiziranosti, izobraževanj in usposabljanj vodnikov ter reševalnih psov v okviru Enote reševalnih psov Slovenije (v nadaljevanju: EPRS), pogoje za vključitev reševalnih parov v Skupino za iskanje pogrešanih oseb (v nadaljevanju: SIP) pri Kinološki zvezi Slovenije (v nadaljevanju: KZS),ki je ena izmed številnih reševalnih enot Sil za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem URSZR in način aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč. Predstavljena so navodila, načrti oziroma usmeritve za aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč s strani policije, ERPS pri KZS in URSZR. Pri proučevanju dostopne literature smo ugotovili, da je sistem Sil zaščite, reševanja in pomoč urejen profesionalno, čeprav velika večina enot omenjenega sistema dela na prostovoljni bazi. S pomočjo tuje literature smo v diplomskem delu predstavili različne profile pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, katere bi moral upoštevati vodja iskalne akcije pri načrtovanju in vodenju. Profilov pogrešanih oseb in njihovih značilnosti pri proučevanju dostopne literature tako policije kot URSZR nismo zasledili. Ugotovljeno je bilo, da imajo vse tri organizacije, ki so udeležene v iskalnih akcijah, med seboj usklajene načrte aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki pa se v praksi najpogosteje ne uporabljajo v predpisanem obsegu. Sistem aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč zelo dobro poteka ob naravnih nesrečah, operativne štabe v teh primerih vodi Civilna zaščita. Samo aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč, s strani policije, ki vodi iskalne akcije pogrešanih oseb, pa je zaradi slabšega poznavanja sistema Sil za zaščito, reševanje in pomoč, predvsem enote vodnikov reševalnih pasov, znotraj same policije slabše. V primerjavi z Avstrijo in Hrvaško je bilo ugotovljeno, da ima le Slovenija za iskanje pogrešanih oseb urejeno enotno za območje celotne države, kar je iz vidika organiziranja iskalnih akcij zelo dobro, saj pri prijavi pogrešanih oseb ni dileme kdo je pristojen za vodenje iskalne akcije in kdo ne. Ugotovljeno je bilo, da Srbija uvaja profesionalne enote vodnikov reševalnih psov. Z uvajanjem sistema profesionalizacije so na začetku, tako se bo šele čez čas pokazalo, ali je omenjeni sistem na pravi poti ali ne. V drugih evropskih državah se profesionalizacija enot reševalnih psov ni uveljavila v obsegu, kot so zagovorniki le te, pričakovali. Na koncu diplomskega dela ugotavljamo, da policija, kljub velikemu številu pogrešanih oseb in s tem povezanih iskalnih akcij, v samem sistemu nima izdelanega načrta – opomnika za vodenja iskalne akcije pogrešane osebe, ki bi bil v pomoč vodjem iskalne akcije. Sedaj je samo vodenje iskalne akcije prepuščeno iznajdljivosti in izkušenosti vodje iskalne akcije. Na koncu diplomskega dela predlagam kako naj bi potekalo vodenje iskalne akcije pogrešane osebe, s čimer bi se skrajšal čas aktiviranja, prav tako bi se izognili določenim logističnim problemom, predvsem pa bi hitreje in učinkoviteje uporabili Sile za zaščito, reševanje in pomoč. Vsi sodelujoči v iskalni akciji stremimo za enim – skupnim ciljem, čim hitreje, najti pogrešano osebo in jo vrniti v njeno domače okolje. Za uspešno izvedeno iskalno akcijo, pa je največkrat odločilen ravno čas.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskalne akcije, reševalni psi, vodniki, policija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 1527; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (693,65 KB)

9.
Pogrešane osebe - sum umora
Rebeka Saksida, 2015, diplomsko delo

Opis: Ni nujno, da je vsaka pogrešana oseba žrtev umora, vendar pa se pogrešane osebe za katere obstaja sum, da so postale žrtve kaznivega dejanja obravnava drugače. Preiskava se v tovrstnih primerih premakne na področje krvnih deliktov, kjer se preko zbranih informacij skuša postaviti verzijo, primerno glede na zbrane indice. Informacije se zbira preko razgovorov, očividcev na krajih kjer se je oseba nahajala ali na krajih kjer je bila nazadnje videna živa. Preiskovanje pogrešanih oseb s sumom umora je specifika, ki zahteva znanje, kriminalistične izkušnje in usposobljenost kriminalističnega osebja. Preiskovalci gradijo preiskovanje skozi indice, ugotavljajo motiv umora ter skušajo priti do storilca in mu dokazati krivdo.
Ključne besede: pogrešane osebe, žrtve, umori, preiskovanje, kriminalistika, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 952; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (644,06 KB)

10.
Vzroki izginotja pogrešanih oseb v obdobju 2007-2013
Katja Grković, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Ključne besede: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1117; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (694,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici