Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ciljno iskanje iskanih oseb je kljub starosti države po mnenju drugih avtorjev ostalo dokaj nedotaknjeno in ostaja novost v sistemu dela policije v Republiki Sloveniji (RS) (Volmajer, 2016). V diplomski nalogi smo opredelili razliko med pogrešanimi osebami in ciljnim iskanjem oseb, saj gre za pogosto zamešana termina, ki vključujeta drugačne akterje in drugačno naravo dela, in se nato podrobneje posvetiti ciljnemu iskanju iskanih oseb. Ciljno iskanje iskanih oseb ostaja skrito in se meša s preiskovanjem kaznivih dejanj, kjer pa nastane problem v tem, da gre za drugačni obliki dela, ki imata drugačne cilje in iz drugačnih razlogov posegata v človekove pravice in svoboščine. Za razpis tiralice je pristojen Sektor kriminalistične policije Policijske uprave (SKP PU) na lokalnem in regionalnem nivoju. Po razpisu tiralice pa način dela, metodika, taktika ciljnega iskanja ostajajo prekriti in je po oceni drugih avtorjev skupek izkušenj, volje in želje kriminalista, ki dela na tem področju (Volmajer, 2016). Ugotovili smo, da je zakonodaja, ki se veže na ciljno iskanje iskanih oseb, zelo razpršena med različnimi zakoni, kar prispeva k pomankanju konkretnih smernic, policija se tudi ne poslužuje določenih pristopov k ozaveščanju in iskanju pomoči v javnosti, čeprav imajo za to zakonsko podlago. Slovenska policija bi lahko uporabljala in izkoristila vse dane možnosti za stik z javnostjo na področju ciljnega iskanja iskanih oseb, kot so npr. socialna omrežja, javno sporočanje s pomočjo plakatov in s tem izkoristila pomoč družbe.
Ključne besede: diplomske naloge, ciljno iskanje iskanih oseb, iskane osebe, policija, tiralica, mednarodno sodelovanje, pogrešane osebe
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 1342; Prenosov: 186
Celotno besedilo (707,16 KB)

Opis: Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji je danes zelo aktualna tema, ki zajema oba spola in vse starostne skupine. To pomeni, da je pogrešana oseba lahko moški ali ženska in da je lahko pogrešana oseba otrok, mladostnik ali pa odrasla oseba. Pogrešane osebe so vse tiste, ki so iz določenih razlogov odsotne iz okolij, kjer so bile pred tem prisotne, ter obstaja možnost, da potrebujejo pomoč (Policija, n. d.b). S pomočjo internetnih virov in intervjujev je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, da se s takšnimi primeri pri nas največ ukvarja policija, ki pa za kakovostnejše delo sodeluje z ostalimi organizacijami ali posamezniki, kot na primer z organizacijami za pomoč in zaščito, detektivi, družinskimi člani ... Vsi postopki iskanja pogrešanih oseb niso enaki in so odvisni od primera do primera. Razlika je v tem, ali začnejo iskalno akcijo takoj ali pa najprej opravijo razgovore z osebami, ki so povezane s pogrešano osebo, in potem z iskalno akcijo, ki jo lahko ponovijo večkrat, če je potrebno. Podatki raziskave so pokazali, da so pri uspešnem iskanju pogrešanih oseb najbolj pomembne informacije, ki jih pridobi policija. V diplomskem delu je proučevana zakonodaja, ki predstavlja problematiko našega področja in se je izkazala za ustrezno. Potrebne bi bile določene zakonske izboljšave, ki bi policiji pripomogle pri kakovostnejšem iskanju pogrešanih oseb. Pri proučevanju razpoložljivih statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je za Slovenijo značilen naraščajoč trend števila pogrešanih oseb. Vsako leto imamo od 250 do 400 primerov pogrešanih oseb. Število pogrešanih oseb se je v delu primerjalo z dvema članicami Evropske unije, in sicer Hrvaško in Italijo, in ugotovljeno je bilo, da je število pogrešanih oseb pri nas veliko manjše. Kljub ugotovitvam predlagamo, da v prihodnosti namenimo več pozornosti področju dela policije pri iskanju pogrešanih oseb. Nikakor pa ne smemo zanemariti dejstva, da se s pogrešanimi osebami ukvarjajo tudi drugi, detektivske organizacije, ki bi lahko na tem področju imele v prihodnosti nekaj več pooblastil pri zbiranju podatkov o pogrešanih osebah.
Ključne besede: diplomske naloge, pogrešane osebe, informacije, sodelovanje, iskanje, policija
Objavljeno v DKUM: 19.06.2020; Ogledov: 1384; Prenosov: 209
Celotno besedilo (356,76 KB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika pogrešanih oseb, ki so vsakdanji tako družbeni kot kriminalistični problem in v mnogo primerih izginejo brez sledi. Ni nujno, da je izginotje posledica kaznivega dejanja, a se lahko velikokrat konča zaradi velikih težav in konfliktov. V ozadju prijave o pogrešanosti in navidezno prostovoljnega odhoda so lahko duševna bolezen, nesreča, samomor, lažna prijava ali pa dobro prikrito in načrtovano kaznivo dejanje — umor. Vzroki so nepojasnjeni, storjeni v čudnih in sumljivih okoliščinah, in pojavijo se indici, da je pogrešana oseba morda žrtev kaznivega dejanja. Takrat se z iskanjem pogrešanih oseb začnejo ukvarjati kriminalisti s področja krvnih deliktov. Da bi ugotovili, kaj se je s pogrešano osebo v resnici zgodilo, je naloga preiskovalcev zbiranje, ugotavljanje dejstev in dokazov o okoliščinah pogrešanosti. Pomembno je ugotoviti motiv za izginitev in morebitni motiv za umor. Na sum umora pogrešane osebe lahko kažejo tudi osebnostne lastnosti, značilnosti in navade pogrešanega, pri tem pa je bistvena tudi njegova preteklost. Ključnega pomena za razrešitev primera, da se odkrije storilca in da se mu dokaže krivda, so indici, pridobljeni na kraju, kjer je bila oseba videna nazadnje, ter dokazi, najdeni na kraju umora in na kraju najdbe trupla, če se ta najde.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskanje, umori, žrtve, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.06.2017; Ogledov: 1333; Prenosov: 131
Celotno besedilo (606,18 KB)

Opis: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Ključne besede: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 2082; Prenosov: 180
Celotno besedilo (694,33 KB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni različni profili pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri vodenju iskalne akcije. Nadalje smo predstavili Sile za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: URSZR), sistem organiziranosti, izobraževanj in usposabljanj vodnikov ter reševalnih psov v okviru Enote reševalnih psov Slovenije (v nadaljevanju: EPRS), pogoje za vključitev reševalnih parov v Skupino za iskanje pogrešanih oseb (v nadaljevanju: SIP) pri Kinološki zvezi Slovenije (v nadaljevanju: KZS),ki je ena izmed številnih reševalnih enot Sil za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem URSZR in način aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč. Predstavljena so navodila, načrti oziroma usmeritve za aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč s strani policije, ERPS pri KZS in URSZR. Pri proučevanju dostopne literature smo ugotovili, da je sistem Sil zaščite, reševanja in pomoč urejen profesionalno, čeprav velika večina enot omenjenega sistema dela na prostovoljni bazi. S pomočjo tuje literature smo v diplomskem delu predstavili različne profile pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, katere bi moral upoštevati vodja iskalne akcije pri načrtovanju in vodenju. Profilov pogrešanih oseb in njihovih značilnosti pri proučevanju dostopne literature tako policije kot URSZR nismo zasledili. Ugotovljeno je bilo, da imajo vse tri organizacije, ki so udeležene v iskalnih akcijah, med seboj usklajene načrte aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki pa se v praksi najpogosteje ne uporabljajo v predpisanem obsegu. Sistem aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč zelo dobro poteka ob naravnih nesrečah, operativne štabe v teh primerih vodi Civilna zaščita. Samo aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč, s strani policije, ki vodi iskalne akcije pogrešanih oseb, pa je zaradi slabšega poznavanja sistema Sil za zaščito, reševanje in pomoč, predvsem enote vodnikov reševalnih pasov, znotraj same policije slabše. V primerjavi z Avstrijo in Hrvaško je bilo ugotovljeno, da ima le Slovenija za iskanje pogrešanih oseb urejeno enotno za območje celotne države, kar je iz vidika organiziranja iskalnih akcij zelo dobro, saj pri prijavi pogrešanih oseb ni dileme kdo je pristojen za vodenje iskalne akcije in kdo ne. Ugotovljeno je bilo, da Srbija uvaja profesionalne enote vodnikov reševalnih psov. Z uvajanjem sistema profesionalizacije so na začetku, tako se bo šele čez čas pokazalo, ali je omenjeni sistem na pravi poti ali ne. V drugih evropskih državah se profesionalizacija enot reševalnih psov ni uveljavila v obsegu, kot so zagovorniki le te, pričakovali. Na koncu diplomskega dela ugotavljamo, da policija, kljub velikemu številu pogrešanih oseb in s tem povezanih iskalnih akcij, v samem sistemu nima izdelanega načrta – opomnika za vodenja iskalne akcije pogrešane osebe, ki bi bil v pomoč vodjem iskalne akcije. Sedaj je samo vodenje iskalne akcije prepuščeno iznajdljivosti in izkušenosti vodje iskalne akcije. Na koncu diplomskega dela predlagam kako naj bi potekalo vodenje iskalne akcije pogrešane osebe, s čimer bi se skrajšal čas aktiviranja, prav tako bi se izognili določenim logističnim problemom, predvsem pa bi hitreje in učinkoviteje uporabili Sile za zaščito, reševanje in pomoč. Vsi sodelujoči v iskalni akciji stremimo za enim – skupnim ciljem, čim hitreje, najti pogrešano osebo in jo vrniti v njeno domače okolje. Za uspešno izvedeno iskalno akcijo, pa je največkrat odločilen ravno čas.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskalne akcije, reševalni psi, vodniki, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.05.2014; Ogledov: 2782; Prenosov: 400
Celotno besedilo (693,65 KB)