| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza digitalnih sistemov za takojšnje svetovanje strankam v spletnih trgovinah
Kristjan Vogrinc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Analiza digitalnih sistemov za takojšnje svetovanje strankam v spletnih trgovinah smo raziskali tri različne skupine digitalnih sistemov, ki so sposobni v trenutku pomagati stranki pri odločitvi o nakupu, jih primerjali med sabo in posledično ugotovili, kateri izmed njih ima največji potencial na trgu. V prvem delu smo se osredotočili na potrebe in navade strank (odjemalcev) in na sisteme, ki so v Sloveniji dostopni. Izbrali smo tri kategorije, ki se v praksi pojavijo največkrat: - Komentarji uporabnikov - Pogovor »v živo« - Asistenti za navidezno pomerjanje izdelkov Za vsakega smo poiskali eden primer iz prakse, ga podrobneje preiskali in v drugem delu raziskave med seboj primerjali te sisteme.
Ključne besede: digitalni asistent, asistenti za navidezno pomerjanje izdelkov, komentarji uporabnikov, pogovor v živo, digitalno svetovanje strankam, spletna trgovina
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 295; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Vodenje pogovora z mladostnikom
Slađana Sojer, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam teoretični in empirični del naloge z opravljenimi informativnimi intervjuji. Teorija temelji na opredelitvi pojmov mladostništva, mladostniškega prestopništva, zakonodaji, vzgojnih ukrepih in kazni za mladoletne kršitelje. Osrednji del se nanaša na vodenje pogovora z mladostniki in je v povezavi z empiričnim delom, kjer lahko na podlagi intervjujev s strokovnjaki s področja dela z mladostniki nalogo strokovno in argumentirano zaključim. Odgovori strokovnjakov in njihove delovne izkušnje so pripomogli k razumevanju teorije. Ugotavljam, da je pri pisanju zaključnega dela najpomembnejši raziskovalni del, kjer predstavim vse elemente pogovora s poudarkom na metodah individualno zastavljenega pogovora. V uvodu opredelim temeljne pojme, namen in cilj diplomskega dela. Oblikujem domnevi, ki jih skozi zaključno nalogo razvijam, ter razpravljam, kako razvojne značilnosti vplivajo na pogovor, in kako pogovor prilagoditi mladostnikovim potrebam oziroma ga dodatno izboljšati. Namen diplomske naloge je preučiti vplive osebnostnih značilnosti na komunikacijo. Kako komunikacijo, ki je ključna v preiskavah, izboljšati, pa naj bo govorna, pisna ali zgolj telesna. Nazorno predstavim pojav mladostniškega prestopništva in del psihologije, ki obravnava čustva, vedenje in osebnost, ki so bistvena za razumevanje pri delu z mladostniki. Največ pozornosti namenjam pravilnemu pristopu in vodenju pogovora z mladostnikom. V zaključku podam predloge za izboljšave v pogovoru z mladostnikom.
Ključne besede: mladostniki, mladostniško prestopništvo, zaslišanje, informativni pogovor, intervju, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 762; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (797,81 KB)

3.
Pogovor z učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja o likovnih delih
Nina Sagadin, 2017, magistrsko delo

Opis: Likovna dela umetnikov imajo pri pouku likovne umetnosti posebno vlogo. Opazovanje del in pogovarjanje o njih učencem omogoča razvijati občutljivost za likovno umetnost, hkrati pa prinaša prednosti tudi na drugih področjih, kot so razvijanje empatije, zmožnost opazovanja, uporaba domišljije itn. Namen in cilj magistrskega dela je raziskati, ali učitelji v pouk vključujejo reprodukcije likovnih del umetnikov, kaj se ob tem pogovarjajo z učenci, kako izbirajo likovna dela in vključevanje originalnih del v pouk likovne umetnosti. Magistrsko delo zaokrožata dve med seboj povezani celoti – teoretični in empirični del. V prvem sta predstavljeni dve večji poglavji, in sicer pouk likovne umetnosti v osnovni šoli (opredelitev predmeta, cilji, načrtovanje pouka). Temu sledi še poglavje o likovnih delih pri pouku likovne umetnosti (kriteriji za izbiro likovnih del, pogovor o likovnih delih, razlike med prikazovanjem originalnih del in reprodukcij). Pri zbiranju podatkov je uporabljena triangulacija, zato so v empiričnem delu rezultati oziroma odgovori predstavljeni na podlagi intervjujev z učitelji, anketnih vprašalnikov za učence in opazovanja pouka likovne umetnosti. V raziskavo je bilo vključenih 10 razredov, in sicer štirje prvi razredi, trije drugi in trije tretji razredi s treh mariborskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da se v raziskanih razredih likovna dela umetnikov premalo vključujejo v pouk likovne umetnosti in da je ob vključitvi likovnega dela le majhen delež ustrezno vključenih del. To pomeni, da je postopek, ki poteka ob vključitvi likovnega dela neustrezen. Izsledki raziskave so pokazali še, da je najpogostejša tema pogovora ob likovnem delu likovni motiv, likovnoteoretični problem in likovna tehnika. Rezultati so pokazali tudi, da so bila prikazana likovna dela ustrezna, zaskrbljujoči pa so podatki o številu strokovnih napak pri pouku likovne umetnosti.
Ključne besede: likovna dela umetnikov, prikazovanje reprodukcij, pogovor o likovnih delih, kriteriji za izbiro likovnih del, originalna likovna dela
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 475; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

4.
NEKATERE ZNAČILNOSTI JEZIKA VSAKDANJEGA KOMUNICIRANJA NAJSTNIKOV
Jožica Metličar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nekatere značilnosti vsakdanjega komuniciranja najstnikov, pri čemer je glavni del obravnave osredotočen na značilnosti pogovorov in SMS-ov med sovrstniki. Teoretični del magistrskega dela zajema značilnosti jezika samega, ki ga govorimo v vsakdanjem življenju. Kot socialna zvrst jezika je izpostavljen sleng, saj ga najstniki uporabljajo v pogovorih. Za analizo pogovorov je potrebno raziskati same okoliščine komuniciranja, ki nam natančneje opredelijo značilnosti pogovorov in zapisanih SMS-ov. Temeljni princip komuniciranja je dvogovor, v katerega sta vključena vsaj dva udeleženca. Gradnja dvogovora poteka na več ravneh hkrati, in sicer na ravni tematske ureditve, nanašanjske zgradbe in prevzemanja replik. V pogovorih se izraža tvorčeva namera na posreden ali neposreden način. Pokaže nam namere govorca oziroma tvorca SMS-a, kako želi ta vplivati na sogovorca oziroma prejemnika SMS-a, kaj mu želi z besedami povedati oziroma sporočiti oziroma kaj želi pri njem doseči. V pogovorih in SMS-ih prevladujejo enostavne enostavčne in tudi večstavčne povedi, kar nam nakazuje na preprostost komuniciranja. Magistrsko delo vključuje tudi pomen in uporabo mobilnega telefona, ki je od vseh tehnologij najbolj integriran v vsakdanje življenje. Velika večina najstnikov si življenja brez mobilnega telefona ne predstavlja več. Ena od možnosti uporabe telefona so SMS-i, ki prenašajo podatke hitro in kakovostno, v njih najdemo veliko značilnosti govornega jezika. Vsakdanje komuniciranje najstnikov je pestro, zanimivo in razgibano, saj vključuje udeležence, ki znajo uživati večinoma še brezskrbno življenje.
Ključne besede: komunikacija, sleng, pogovor, okoliščine komuniciranja, tvorčeve namere, mobilni telefon.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 551; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (666,62 KB)

5.
Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanju
Andreja Strmšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Ob aktualnih razpravah in iskanjih poti do kakovostnega znanja so aktualne tudi razprave o vlogi učnega pogovora pri tem. Učni pogovor je imel pomembno vlogo že v stari Grčiji, njegov pomen potrjujejo raziskave stare več desetletij, a praksa teh spoznanj še ne »živi«. V raziskavi smo ugotovili, da je učni pogovor precej pogosto uporabljen pri različnih predmetih, različnih tipih učnih ur in pri različno starih učencih. Prav tako je med učitelji osnovnih šol živo prepričanje o pomenu in vlogi učnega pogovora za kakovostno učenje in znanje, v praksi pa prevladujejo značilnosti tradicionalnega pristopa k pogovoru, ki učencev ne spodbuja k višjim ravnem razmišljanja. Opažamo veliko število vprašanj s strani učiteljev in redka na strani učencev, čeprav so z vidika razvijanja pristnega pogovora zelo dragocena. Med vprašanji učiteljev prevladujejo spominska vprašanja. Odgovori učencev so prevladujoče kratki in »čas za razmislek« ostaja v okviru sekunde. Povratna informacija je večinoma usmerjena v vsebino in se posreduje v obliki kratkih informacij. Med ovirami za uporabo učnega pogovora, ki jih navajajo anketirani učitelji, se najpogosteje pojavi pomanjkanje časa in pomanjkanje komunikacijskih spretnosti pri učencih. Opazovanje prakse pokaže šibko interakcijo med učenci, voden učni pogovor s strani učiteljev ter organizacijske ovire (razporeditev stolov in miz v učilnici, število učencev v razredu, časovni okvir ene učne ure). Prepoznali pa smo nekaj značilnosti pristnega pogovora in sicer so učitelji za izhodišča za učni pogovor uporabljali različne spodbude, ne le vprašanja. Na nepopolne odgovore učencev so se odzivali z dodatnimi vprašanji, ki so spodbujala k razmišljanju. Prav tako so se trudili vživeti v način razmišljanja učencev in razumeti njihove odgovore. Predlagamo poti, ki vodijo k uporabo spoznanj o učnem pogovoru v praksi, vendar je od posameznega učitelja odvisno, ali se bo podal na katero izmed poti in spreminjal svoje poučevanje.
Ključne besede: kakovostno učenje in znanje, tradicionalni in pristni učni pogovor, vprašanja učiteljev in učencev, razredna klima, povratna informacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1125; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
REDNI LETNI POGOVORI V BANKI X
Matjaž Lapornik, 2016, diplomsko delo

Opis: Redni letni pogovor predstavlja sistematičen pogovor med vodjo in zaposlenim v katerem skupaj pregledata in ocenita njegovo dosedanje delo, doseganje zastavljenih ciljev in nalog, se pogovorita o novih ciljih in nalogah za prihodnje obdobje ter načinih kako jih doseči. Tak redni letni pogovor koristi tako zaposlenemu, vodji, kakor tudi strokovnim službam (kadrovska služba) in celotni organizaciji. S kakovostno izvedenimi rednimi letnimi pogovori je mogoče doseči večjo motiviranost in samostojnost zaposlenih, odnos med vodjo iz zaposlenim se izboljša, komunikacija med njima je sodelovalna, zaposleni se čuti pomembnega kot del tima in s tem dosega boljše rezultate. Pri samem izvajanju rednih letnih pogovorov lahko pride tudi do raznih težav, ki zmanjšujejo kakovost izvedbe pogovora. Zato je zelo pomembno, da se na pogovor temeljito pripravita tako zaposleni kot njegov vodja. Teoretični del diplomske naloge opredeljuje pojem rednega letnega pogovora, kakšen je njegov namen in cilj izvajanja v organizaciji, kakšna je priprava in izvedba pogovora, ter možne pasti, do katerih lahko pride tekom same izvedbe. V empiričnem delu smo predstavili Banko X in izvajanje rednih letnih pogovorov v njej. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih z izvajanjem rednih letnih pogovorov v Banki X in koristnost le teh za zaposlene. Na podlagi analize prejetih odgovorov smo podali predloge za izboljšanje.
Ključne besede: redni letni pogovor, komunikacija, kompetence, motivacija, banka
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

7.
ODNOS VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK DO OBRAVNAVE TABU TEM V VRTCU
Rebeka Verhnjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odnos vzgojiteljev predšolskih otrok do obravnave tabu tem v vrtcu v teoretičnem delu opredeljuje pomen vključevanja tabu tem v predšolsko vzgojo in poda nekaj primerov konkretnih dejavnosti, ki jih lahko vzgojitelji izvajajo v povezavi s tabu temami. Med tabu teme uvrščamo vsebine s področja spolnosti, smrti, revščine, nasilja, alkoholizma, istospolnosti, ločitve, posvojitve, bolezni ipd. Predstavljena je tudi zbirka otroške literature, s katero si lahko vzgojitelji pomagajo pri načrtovanju in izvajanju tovrstnih dejavnosti v vrtcu. V diplomskem delu so predstavljene in razrešene tudi nekatere dileme in težave vzgojiteljev, ki se lahko pojavljajo pri interakciji s tabu temami, prav tako pa je pojasnjeno, kakšen odnos do tabu tem imajo otroci. Zaradi zanimanja o tem, kakšen je odnos vzgojiteljev do vključevanja tabu tem v predšolsko vzgojo, je v okviru empiričnega dela diplomske naloge potekala raziskava o nekaterih vidikih njihovega doživljanja in razmišljanja o obravnavanju tabu tem v vrtcu. Raziskava temelji na vzorcu 120-ih vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok, ki so svoje mnenje izrazili z izpolnjevanjem anketnega vprašalnika. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani rezultati raziskave, ki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da imajo slovenski vzgojitelji do tabu tem zelo pozitiven odnos ter se zavedajo pomembnosti njihovega vključevanja v predšolsko vzgojo.
Ključne besede: Otrok, pogovor, smrt, spolnost, tabu, vrtec, vzgojitelj.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 3790; Prenosov: 832
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Razgovor, pogovor kot govorni dogodek
Mira Krajnc Ivič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek posega na široko področje jezikovnega in ne jezikovnega medsebojnega vplivanja in delovanja v ozkem, izbranem krogu udeležencev, torej na področje govornih dogodkov, v katerih nastaja ožjeinteresni, posredni ali neposredni, eno- ali obojesmerni dvogovor. Posebna pozornost bo namenjena pravenosmernemu dvogovoru, imenovanem razgovor, in obojesmernemu dvogovoru, imenovanem pogovor.
Ključne besede: jezikoslovje, besedoslovje, diskurz, govorni dogodek, dvogovor, razgovor, pogovor, slovenščina
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 706; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (456,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Teorija mentalnih modelov v raziskovanju pogovora
Darinka Verdonik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se ukvarja z vprašanjem, ali je mogoče vzpostaviti teoretični okvir za raziskave pogovora, ki bi vključeval sociološki, kognitivni in jezikovni vidik diskurza ter bi posledično celostno razlagal pogovor. Za izhodišče je izbran socio-kognitivni model Walterja Kintscha in Teuna A. van Dijka, ki temelji na teoriji mentalnih modelov. V prispevku razpravljam o njegovih prednostih in slabostih za celostno analizo pogovora.
Ključne besede: kognitivna lingvistika, pogovor, kogntivna analiza diskurza, mentalni modeli pogovora, socio-kognitivni model pogovora
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 754; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Redni letni pogovori v RTV Slovenija
Nataša Lešnik, 2012, magistrsko delo

Ključne besede: redni letni pogovor, komunikacija, vodenje, motivacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 527; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici