| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
SODELOVANJE MED STARŠI IN ŠOLO
Kornelija Vučko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene družina, šola, komunikacija in sodelovanje med starši (družino) in šolo. Ker je cilj obeh, tako družine kot šole, uspešnost otrok, se nam zdi pomembno, da si šola prizadeva za dobro sodelovanje, kar je tudi dokaz kvalitete njenega dela. V diplomskem delu so pojasnjene naloge družine, oblike družin in družinska vzgojna sredstva. Na podoben način so opisane naloge šole, razložena je učiteljeva avtoriteta, predstavljena so učiteljeva vzgojna sredstva in pogoste napake učiteljev,. Mnogokrat so prav te ovira za dobro sodelovanje med starši in učitelji. V nadaljevanju je opisana komunikacija, ki je pomemben del sodelovanja, saj napačna komunikacija lahko povzroči več škode kot koristi. Glede sodelovanja med starši in šolo obstajajo določena načela sodelovanja, ki naj bi se jih držali obe strani. Opisane so ovire in prednosti sodelovanja, oblike vključevanja staršev, izkušenjske metode dela s starši ter formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo in domom. V empiričnem delu smo preverili, kako poteka sodelovanje med starši in šolo v praksi na Dvojezični osnovni šoli I Lendava — 1. Számú Kétnyelvű Általános Iskola Lendva. Zanimalo nas je predvsem kako to sodelovanje doživljajo starši. Odgovore smo primerjali glede na starost in izobrazbo staršev ter glede na stopnjo njihovega otroka. Izkazalo se je, da starši DOŠ I Lendava — 1. Sz. KÁI Lendva najpogosteje obiskujejo govorilne ure in roditeljske sestanke, redko ali nikoli pa ne obiščejo sveta staršev, dni odprtih vrat ter šole za starše. Pokazalo se je tudi, da je med starši, ki pogosto sodelujejo s šolo, največ takih z višješolsko izobrazbo. Starši se (po pričakovanjih) najpogosteje obračajo na razrednika oz. učitelja posameznega predmeta, vzrok za obisk pa so težave otrok v šoli (bodisi učne, bodisi vedenjske). Starši so izkazali največ zadovoljstva z govorilnimi urami in roditeljskimi sestanki, najmanj pa s svetom staršev.
Ključne besede: družina, vzgojna sredstva, šola, komunikacija, sodelovanje med starši in šolo, starost staršev, izobrazba staršev, stopnja otrok (I., II., III. triada), pogostost sodelovanja, oblike sodelovanja, vzroki za stike, zadovoljstvo s sodelovanjem
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 7738; Prenosov: 1770
.pdf Celotno besedilo (471,11 KB)

6.
BRALNI INTERESI UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Maja Gomboc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni bralni interesi učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v Zasavju. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, vrste branja, bralni razvoj, bralne sposobnosti; pišemo pa tudi o različnih tipih bralcev, bralni motivaciji, nagrajenih mladinskih knjigah in bralni znački. V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave o bralnih interesih, ki smo jo izvedli na dveh osnovnih šolah v Zasavju. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada; učenci tretjega triletja berejo statistično značilno manj kot učenci drugega triletja. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo statistično značilno pogosteje kot fantje. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci drugega in tretjega triletja tudi v najpogosteje branih knjižnih žanrih. Medtem ko učenci drugega triletja radi prebirajo pustolovske knjige, učenci tretjega triletja radi posežejo tudi po knjigah z ljubezensko tematiko in po knjigah, ki obravnavajo določene probleme. Razlike se pojavljajo tudi med fanti in dekleti; dekleta rada berejo knjige z ljubezensko tematiko in knjige, ki obravnavajo določene probleme, fante pa bolj privlačijo knjige z znanstvenofantastično tematiko. Pri vseh učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige naslov. Rezultati so pokazali, da tako učenci drugega kot učenci tretjega triletja najraje prebirajo prozna besedila. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam nekaterih bolj in manj priljubljenih literarnih del, ki so jih navedli učenci.
Ključne besede: branje, bralni interesi, osnovna šola, pogostost branja, mladinska literatu
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 2169; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

7.
BRALNA MOTIVACIJA V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Koser, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje predstavlja tri široke teme: branje, motivacijo in bralno motivacijo, ki se med seboj povezujejo. Posebej je izpostavljena bralna motivacija pri učencih (od šestega do devetega razreda) in učiteljih slovenščine na Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na zaključek (oz. sklep). V teoretičnem delu je najprej podrobneje prikazana opredelitev branja, vrste branja, bralni razvoj mladega bralca, bralna značka, dnevnik branja in bralna društva. Sledi večje poglavje o motivaciji, tipi motivacije in štirje splošni pristopi k motivaciji. Zadnje poglavje teoretičnega dela zajema bralno motivacijo, v katerem je predstavljena notranja in zunanja bralna motivacija, povezanost bralne motivacije z bralno/učno uspešnostjo, povezanost bralne motivacije glede na spol in starost učencev ter na koncu še dejavniki bralne motivacije učencev v osnovni šoli. S pomočjo dveh različnih anketnih vprašalnikov (Anketnik 1 za učence in Anketnik 2 za učitelje) smo prišli do rezultatov, ki kažejo na to, da učenke zgoraj omenjene osnovne šole berejo pogosteje kot učenci. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (od 6. do 9. razreda). Za učitelje smo prišli do spoznanj, da jim je bralna motivacija zelo pomembna in jo iz tega vidika najverjetneje tudi zato pogosto uporabljajo.
Ključne besede: branje, motivacija, bralna motivacija, pogostost branja, osnovna šola
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2376; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (966,53 KB)

8.
BONUS - MALUS SISTEMI AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ
Matej Skernišak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo seznani bralca z bonus-malus sistemom in uporabo v avtomobilskih zavarovanjih. V prvem delu bonus-malus sistem identificiramo z markovsko verigo. Opišemo stohastične procese, na podlagi katerih ustvarimo modela za analizo porazdelitve škod posameznika ter celotnega portfelja. Navedemo osnove Bayesove teorije in statistike, ki je temelj za izpeljavo optimalnega bonus-malus sistema. Osrednji del je namenjen primerjavi bonus-malus sistemov. Uporabljamo različne prijeme analize bonus-malus sistema, izračunanih je več koeficientov, na podlagi katerih uvrščamo bonus-malus sisteme med strožje in milejše. Primerjani so bonus-malus sistemi iz evropskih držav (Švica in Finska) s sistemi s tujih celin (Kenija in Tajvan), vsi pa so primerjani z bonus-malus sistemom, ki se trenutno uporablja v Zavarovalnici Maribor. V zadnjem delu konstruiramo optimalni bonus-malus sistem s pomočjo modela statistične igre med naravo in aktuarstvom. Izpeljava temelji na Bayesovi statistiki s pomočjo linearne kombinacije apriorne premije in škodnega vedenja. Tak bonus-malus sistem je pošten do vseh zavarovancev, kar pomeni, da vsak posameznik plača premijo, sorazmerno njegovi škodni pogostosti. Hkrati pa z zelo strogimi premijskimi razredi malusa izravna premijske razrede bonusa do te mere, da je povprečna premijska stopnja enaka 100.
Ključne besede: bonus-malus sistem, Bayesova statistika, markovske verige, stacionarna porazdelitev, škodna pogostost
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2127; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (441,29 KB)

9.
USPOSOBLJENOST VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV UNIVERZE V MARIBORU ZA UPORABO INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
Mateja Vouk, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali vpeljavo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v našem šolskem prostoru. Raziskavo smo izvedli med visokošolskimi učitelji treh fakultet Univerze v Mariboru. Osredotočili smo se na pogostost uporabe IKT med učitelji pri pedagoškem delu, na njihovo usposobljenost uporabe IKT in na stališča, ki jih zavzemajo do vključevanja IKT v proces visokošolskega izobraževanja. Podatke, zbrane s spletnim anketnim vprašalnikom, smo obdelali računalniško s pomočjo statističnega programa SPSS. Uporabili smo frekvenčno distribucijo, χ2 – preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus. Rezultati so pokazali, da visokošolski učitelji najpogosteje uporabljajo računalnik, internet in mobilni telefon, katerih uporabo tudi najbolje obvladajo, največ pomoči potrebujejo pri uporabi interaktivne table, katero pa bi večina vseeno raje uporabljala kot klasično (zeleno, belo) tablo, v kolikor bi bilo na izbiro. Kljub pozitivnemu odnosu do IKT visokošolski učitelji na prvo mesto postavljajo osebni stik med udeleženci izobraževalnega procesa.
Ključne besede: IKT, visokošolski učitelji, pogostost uporabe, usposobljenost, stališča.
Objavljeno: 06.05.2014; Ogledov: 1071; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (638,19 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici