| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza uporabe orodij managementa v slovenskih storitvenih in proizvodnih organizacijah
Anja Belić, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem času so organizacije izpostavljene negotovostim na trgu in spreminjanjem zunanjega okolja, kar lahko pomembno vpliva na njihovo delovanje in vedenje. Pri tem si lahko pomagajo z uporabo managementskih orodij, katerih razširjenost uporabe pripisujemo predvsem pospešeni digitalizaciji, novim vrstam tehnologije in spremenjenim pogojem delovanja ter posledično želji po ohranjanju konkurenčnega položaja na trgu. Na pogostost uporabe managementskih orodij pomembno vpliva tudi pandemija Covid-19, ki je v veliki meri spremenila delovanje podjetij, predvsem z vidika digitalizacije in prilagajanja na spremembe, ki jih je prinesla. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer prvi del predstavlja teoretična izhodišča, drugi pa je empiričen, v katerem smo izvedli raziskavo glede pogostosti uporabe managementskih orodij v organizacijah. V prvem delu so opredeljena teoretična izhodišča managementa, hierarhične ravni management, izzivi in znanje managementa ter teoretična izhodišča managementskih orodij. Vsako managementsko orodje smo tudi predstavili in opredelili. Managementska orodja se v organizaciji uporabljajo z namenom, da managerjem pomagajo pri izvajanju procesov in doseganju ciljev. Služijo tudi kot pomoč pri obvladovanju spreminjajočih se trgov, posledično pa organizaciji zagotovijo konkurenčni položaj, kar izboljšuje njeno uspešnost. Poznamo različna managementska orodja, v osnovi pa jih glede na njihove karakteristike ločimo v tri večje skupine in sicer osnovna, razvita in ostala orodja. Drugi del naloge predstavlja terenska raziskava, kjer nas zanima pogostost uporabe managementskih orodij glede na štiri dejavnike oz. kazalnike, ki smo jih določili in sicer: panoga podjetja, starost zaposlenih, stopnja izobrazbe zaposlenih in položaj zaposlenih v organizaciji. Pri tem smo podatke zbirali na osnovi anketnega vprašalnika, obdelali pa smo jih s parametričnimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da se pogostost uporabe managementskih orodij v storitvenih in proizvodnih organizacijah razlikuje, kar je posledica dejavnosti, s katero se ukvarjajo in primernosti določenih orodij za posamezno panogo. Mlajše generacije predvsem uporabljajo novejša managementska orodja, kjer je poudarek na tehnologiji in oglaševanju na družbenih omrežjih. Pri uporabi managementskih orodij obstaja logična povezava s stopnjo izobrazbe uporabnikov, saj managementska orodja pogosteje uporabljajo zaposleni z zaključeno visokošolsko izobrazbo, s čimer zasedajo managerski položaj v organizaciji. Na osnovi ugotovitev smo podali tudi predloge, kako izboljšati pogostost uporabe managementskih orodij, in za katera področja je to najbolj smiselno in uporabno.
Ključne besede: managementska orodja, storitvena in proizvodna podjetja, pogostost uporabe.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Pogostost bakterijskih okužb spodnjega dela sečil pri mladostnikih
Diana Filipič, 2021, diplomsko delo

Opis: Okužbe sečil spodnjih ali zgornjih sečil sodijo med pogostejše okužbe, ki prevladujejo pri otrocih in mladostnikih. Na pogostost bakterijskih okužb sečil vplivajo različni dejavniki tveganja, ki se jih premalo zavedamo. Poznamo veliko povzročiteljev okužb sečil, ki so povezani z dejavniki tveganja. V zaključnem delu smo poskušali ugotoviti pogostost bakterijskih okužb spodnjega dela sečil pri mladostnikih in pogostost posameznih povzročiteljev. Izvedli smo pregled, analizo ter sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in Google Učenjak. Uporabili smo vključitvena in izključitvena merila. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. Vključene vire smo analizirali z uporabo vsebinske analize. V analizo identificiranih virov smo vključili osem raziskav. Pogostost bakterijskih okužb sečil pri mladostnikih je bila v večini primerov prisotna pri mladostnicah, kar je lahko deloma pogojeno z vključitvijo večjega števila anketiranih žensk. Kot najpogostejši povzročitelj bakterijskih okužb sečil se je izkazala E. coli. Pomembno vlogo pri pogostosti okužb sečil imajo tudi dejavniki tveganja. Analiza literature je pokazala, da je pogostost bakterijskih okužb sečil v svetu resna zdravstvena težava populacije v vseh starostnih obdobjih. Na tem področju bi bilo priporočljivo izvesti tudi več raziskav o pogostosti okužb sečil, o povzročiteljih in ozaveščanju mladostnikov o preprečevanju okužb sečil.
Ključne besede: adolescent, okužbe sečil, pogostost, epidemiologija, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 372; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (550,75 KB)

3.
Pridelek krme s travinja v klimatsko manj ugodnih letih
Uroš Kotnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Na trajnem travniškem poskusu smo izvedli raziskavo o vplivu pogostnosti rabe travne ruše (2-kosna; 4-kosna in 4-kosna – pri kateri vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje) in klimatskih dejavnikov v posameznem letu (2003, 2014 in 2020), ki vplivajo na količino pridelka suhe snovi. Poskus je bil zasnovan leta 1995 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Zasnovan je bil v obliki naključnega bloka v štirih ponovitvah. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost rabe statistično značilno vpliva na količino pridelka suhe snovi travne ruše. Največji pridelek (8,85 t SS/ha) smo dosegli s 4-kosno rabo, kjer vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje. Pridelka 2-kosne in 4-kosne rabe (8,28 in 7,87 t SS/ha) pa sta statistično primerljiva. Pridelki se statistično značilno razlikujejo tudi po posameznih primerjanih letih. Statistično najvišji pridelek (11,92 t SS/ha) smo dosegli v letu 2014 (mokro leto), sledi leto 2020 (normalno leto; 8,71 t SS/ha), medtem ko je najmanjši pridelek (4,37 t SS/ha) zabeležen v suhem letu (2003).
Ključne besede: travinje, klimatske razmere, pogostost košnje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 19.07.2021; Ogledov: 441; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
Kriteriji za vrednotenje pestrosti travne ruše
Mihela Ferme, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je od leta 1995 na polnaravnem travinju zasnovan trajni travniški poskus. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih načinov rabe (2-kosna; 4-kosna) tekom več let (1998, 2002 in 2019) na botanično sestavo travne ruše. Botanično pestrost travne ruše smo ovrednotili z različnimi indeksi (H – Shannonov indeks; D – Simpsonov indeks; D1 – Simpsonov indeks pestrosti; D2 – Simpsonova dominanca; pmax – Berger-Parkerjeva dominanca; E – enakomernost; Sim – indeks podobnosti). Floristični popisi so bili v eksperimentalnih letih (1998, 2002, 2019) opravljeni v mesecu maju. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost košnje značilno vpliva na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko na delež zeli nima vpliva. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Skupno število rastlinskih vrst se statistično značilno razlikuje po posameznih letih, medtem ko način rabe travne ruše nanje nima značilnega vpliva. Pri vrednotenju pestrosti rastlinskih vrst z različnimi indeksi so vrednosti vseh proučevanih indeksov pokazale, da je za manj intenziven način rabe (2-kosna raba) značilna večja vrstna oziroma botanična pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4-kosna raba).
Ključne besede: travinje, pogostost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 565; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (999,94 KB)

5.
Odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi v Sloveniji
Kaja Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi. Najprej so z metodo analize in sinteze obravnavana spletna socialna omrežja, njihova vloga in vpetost v sodobni družbi ter pogostost njihove uporabe. Izpostavljeni so pozitivni in negativni vidiki uporabe spletnih socialnih omrežij. V nalogi je ugotovljeno, da se raziskovalci v zadnjih letih vse več ukvarjajo s porastom narcistične usmerjenosti v nekaterih zahodnih družbah, različnimi dimenzijami narcisizma in značilnostmi narcistične osebnostne motnje. Posebna pozornost je namenjena odgovoru na vprašanje, kako se narcisizem kaže pri uporabnikih spletnih socialnih omrežij. Ugotovljeno je, da je narcisizem povezan s poudarjanjem samopromocijskih vsebin na spletnih socialnih omrežjih in s ciljem doseganja čim večjega števila virtualnih prijateljev. Na osnovi preteklih raziskav so oblikovane hipoteze, ki so s korelacijsko analizo testirane s sekundarno analizo podatkov nacionalne raziskave Mladina 2010. Najprej je izvedena korelacijska analiza med narcistično grandioznostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Nato je preverjena povezavo med narcistično izkoriščevalnostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Rezultati pokažejo statistično neznačilne povezave med spremenljivkami, zato so hipoteze ovržene. Sklep naloge je, da mladi v Sloveniji, ki pogosteje uporabljajo spletna socialna omrežja, v povprečju ne izkazujejo višje stopnje narcisizma.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij, narcisizem, dimenzije narcisizma, slovenska mladina
Objavljeno v DKUM: 05.03.2020; Ogledov: 821; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
Marionete v vrtcu
Nuša Ajlec, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Marionete v vrtcu, je v teoretičnem delu predstavljeno, kaj je lutka, katere so metode dela z lutko, kakšna je vloga in čarobna moč lutke, kako vse lahko uporabimo lutke pri dejavnostih v vrtcu ter opis marionet. Empirični del diplomske naloge zajemajo predstavljeni rezultati raziskave, opravljene na vzorcu 76-ih strokovnih delavk, zaposlenih v Prleških vrtcih v Ljutomeru, Veržeju, Križevcih pri Ljutomeru, Radencih in Sv. Juriju ob Ščavnici. Zanimalo nas je, kako pogosto se v vrtcih uporabljajo marionete, kako pogosto so prisotne oz. uporabne pri izvajanju vzgojnih dejavnosti, koliko v vrtcih poznajo lutke, predvsem marionete, in kako pogosto strokovne delavke ustvarjajo lutkovne igre z marionetami. Empirični del raziskave zaključujemo z analizo pridobljenih podatkov. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic zelo malo ali pa sploh ne uporabljajo marionet v vrtcih. Druge vrste lutk (lutke na palici, mimične lutke, ploske lutke, prstne lutke, ročne lutke in senčne lutke) pa so bolj ali manj vsakodnevno prisotne pri dejavnostih v lutkovnem kotičku.
Ključne besede: otrok, lutka, vrste lutk, marionete, pogostost uporabe marionet.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 818; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (726,83 KB)

7.
Posebni primeri merjenja neinvazivnega krvnega tlaka po avskultacijski metodi
Anica Buh, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Neinvazivno merjenje krvnega tlaka spada v pogosto izvajan monitoring obtočil v kliničnem okolju. Med zaposlenimi medicinskimi sestrami smo raziskali poznavanje posebnih primerov pri merjenju avskultacijske vrzeli in odsotnost pete faze Korotkovih tonov. Raziskali smo tudi teoretično ozadje teh fenomenov. Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali medicinske sestre ta dva fenomena poznajo ter kolikokrat so se z omenjenima fenomenoma že srečale v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V priložnostnem vzorcu smo zaposlenim medicinskim sestram ponudili več scenarijev v katerih so morale izmeriti krvni tlak po avskultacijski metodi na simulatorju. Simulirali smo normalni krvni tlak, avskultacijsko vrzel, hipertenzijo in odsotnost pete faze po Korotkovu. Rezultati: Ugotavljamo, da medicinske sestre, ki delajo v kliničnem okolju, avskultacijsko vrzel prepoznajo v simuliranem okolju v 75,8 %. Pojavnost odsotnosti pete faze po Korotkovu pa prepoznajo v 36,4 % v simuliranem okolju. V kliničnem okolju se je pet medicinskih sester že srečalo s pojavom avskultacijske vrzeli in devet medicinskih sester z odsotnostjo pete faze po Korotkovu pri merjenju krvnega tlaka po avskultacijski metodi. Diskusija in zaključek: Primera se sicer redko pojavita pri merjenju tlaka, vendar to ne more opravičiti njihovega nepoznavanja. Medicinske sestre v kliničnem okolju ta dva fenomena še redkeje srečujejo, ker se krvni tlak vse pogosteje meri s samodejnimi merilniki krvnega tlaka. Če zgrešimo avskultacijsko vrzel, napačno določimo sistolično vrednost krvnega tlaka, ki je podcenjena.
Ključne besede: avskultacijska vrzel, Korotkovi toni, medicinske sestre, pogostost pojavljanja fenomenov v kliničnem okolju, prepoznavanje fenomenov.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2018; Ogledov: 731; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Uporaba bralnih učnih strategij med dodiplomskimi študenti študijske smeri razredni pouk
Nejc Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Študenti smeri razredni pouk oz. bodoči učitelji se skozi svoj študij naučijo bralnih učnih strategij, torej, kako najbolje naučiti učence brati ter se učiti. A vendar se ob vsem tem poraja vprašanje, ali ti isti študentje sploh aplicirajo naučene strategije pri branju in učenju svoje študijske literature oz. kako pogosto le-te uporabljajo. Na osnovi tega so nastala naslednja vprašanja: 1. Kako pogosto dodiplomski študenti razrednega pouka uporabljajo pridobljeno znanje o bralnih učnih strategijah pri lastnem študiju literature? 2. Kakšno vlogo oz. vpliv ima: 2.1. Letnik študija? 2.2. Celotni uspeh na splošni maturi? 2.3. Ocena na izpitu pri predmetu branje v 1. letniku dodiplomskega študija? Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu dodiplomskih študentov študijske smeri razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru, ki je sestavljen iz 142 študentov iz 1. in 4. letnika tega študija. Uporabljena metoda je kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da največ študentov pogosto oz. vedno uporablja dane strategije, najmanj pa te strategije uporablja redko oz. nikoli. S primerjavo študentov po letnikih glede na pogostost uporabe učnih strategij je možno ugotoviti, da se pogostost uporabe predstavljenih strategij med njimi skoraj ne razlikuje. Prav tako so izidi po preiskovanju razlik med uporabo bralnih učnih strategij ter uspehom pri maturi prikazali, da med študenti po večini ne obstajajo večje razlike. Približno podobno je z rezultati statistično pomembnih razlik med pogostostjo uporabe strategij ter oceno na izpitu pri predmetu branje. Po drugi strani pa je možno iz raziskovanja korelacij sklepati, da so študentje začeli pogosteje uporabljati strategije šele po maturi oz. šele takrat, ko so se jih naučili pri predmetu branje.
Ključne besede: bralne učne strategije, učenje, študenti razrednega pouka, branje, pogostost uporabe bralnih učnih strategij
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 1186; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

9.
Prehrana dojenčkov v osrednjeslovenski regiji
Vida Fajdiga Turk, 2016, specialistično delo

Opis: Dojenje in prehranjevanje z zdravju bolj naklonjenimi živili med dojenčki delujeta kot varovalni dejavnik, ki prinese koristi v obdobju otroštva in kasneje v življenju. Namen dela je predstaviti stanje na področju prehranjevanja dojenčkov. Pilotna longitudinalna študija je potekala leta 2009 in 2010 v osrednjeslovenski regiji, v vzorec je bilo zajetih 333 mater. Uporabljena je bila sledeča raziskovalna metodologija: osebno anketiranje (pet vprašalnikov v petih stikih), komparativna metoda, deskriptivna metoda in statistična analiza (SPSS). Ugotovili smo, da so v porodnišnici vzpostavljale dojenje skoraj vse matere, zatem je dojenje upadalo. V četrtem mesecu dojenčkove starosti so pričele matere v večji meri z dodajanjem mešane prehrane, kar je sicer v skladu s priporočili, se pa vrstni red dodajanja živil ni skladal z njimi. Matere smo lahko glede na prehranjevanje otrok razdelili v štiri skupine: tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo manj zdravo; tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo mešano; tiste, ki svojim otrokom dodajajo manj dejavnikov zdravega in nezdravega prehranjevanja; tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo zdravo. Matere, ki so najkrajši čas dojile, so otroke prehranjevale manj zdravo. Rezultati kažejo, da se z višanjem starosti in z višanjem izobrazbe matere podaljšuje trajanje dojenja, povečuje se količina zdravih dejavnikov in znižuje količina nezdravih dejavnikov v prehranjevanju otroka. Kaže, da bi predvsem mlajše matere in tiste z nižjo stopnjo izobrazbe potrebovale prav posebno skrb glede dojenja ter prehranjevanja dojenčkov.
Ključne besede: dojenje, uvajanje mešane prehrane, pogostost uživanja posameznih živil, elementi zdravega/nezdravega prehranjevanja, socio-ekonomski status mater
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 984; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

10.
UPORABA METODE DREVO ODPOVEDI V KEMIJSKIH PROCESIH
Alenka Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali uporabo metode drevo odpovedi v kemijskih procesih. Metoda predstavlja zaporedje vzrokov in neželenih dogodkov, ki lahko privedejo do nesreč. Z uporabo te metode smo identificirali nevarnosti nekontroliranih dogodkov, kot so napake strojne opreme, slabo vzdrževanje opreme, nezadostna usposobljenost delavcev, napake v proizvodnem postopku in nevarnost za ljudi. Poiskali smo prosto dostopne programe, s katerimi smo prikazali uporabo metode na študijskih primerih. Prav tako smo pregledali različne vire in načine za podajanje frekvenc in verjetnosti odpovedi za različne procesne naprave in sisteme. V diplomskem delu je prikazan postopek, iz katerega so razvidne vse faze izgradnje drevesa odpovedi, pridobivanje vhodnih podatkov in izračunavanje drevesa z interpretacijo rezultatov. Za preračune dreves odpovedi smo v diplomskem delu uporabili prostodostopen računalniški program PTC Windchill FTA. Prikazani so izračuni drevesa odpovedi za izpust amoniaka iz absorpcijskega hladilnega sistema, eksplozijo tlačne posode in eksplozijo hlapov vrele tekočine. S tem smo dobili kvalitativen vpogled v vzroke in scenarije za njihovo napredovanje, ki pripeljejo do teh dogodkov, ter kvantitativno oceno pogostosti oz. verjetnosti.
Ključne besede: drevo odpovedi, človeške napake, minimalni presek množic, pogostost, verjetnost
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1236; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici