| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtomatsko vodena vozila
Nejc Pesek, 2020, diplomsko delo

Opis: Za podjetja je pomembno, da so v stiku z inovacijami in novo tehnologijo, ki jo ponuja trg. Sredstva je potrebno investirati v razvoj. To pripomore k temu, da se v podjetju na vseh delovnih mestih ves čas razvijajo. Med lastniki podjetij je vedno več zavedanja za skrb delavca. Tako se jih vedno več odloča za vlaganje kapitala v avtomatizacijo. Ta olajša delo delavca in kar je še pomembneje, da pripomore k boljši učinkovitosti delovnega procesa in konkurenčnosti na trgu storitev. Avtomatsko vodena vozila (AGV) so eden izmed načinov za avtomatizacijo proizvodnje in skladišč. Zadnja leta so v porastu, saj se njihova učinkovitost pozna na vseh področjih. Zraven konkurenčnosti se kupci odločajo za investicijo, zaradi kratke dobe amortizacije. Ta se giblje od dveh do pet let. V diplomskem delu smo spoznali vrste AGV-jev in prednosti, ki jih prinašajo v vseh smereh industrije. Poglobili smo se v pogonski usmerjevalni sklop.
Ključne besede: intralogistika, AGV, pogonski usmerjevalni sklop, usmerjanje in vodenje
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 254; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

2.
Načrtovanje in izvedba električnega pogonskega sklopa za predelavo skuterja
David Štampar, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu sta predstavljena načrtovanje in izvedba električnega pogonskega sklopa, s katerim smo predelali bencinski skuter v električnega. Najprej je na splošno opisan princip delovanja električnih skuterjev ter ključne komponente električnega pogonskega sklopa. Nato je opisano načrtovanje električnega pogonskega sklopa. V nadaljevanju je predstavljena izvedba predelave. Prikazan je tudi postopek izdelave baterijskega paketa. Na koncu smo izvedli različne preizkuse električnega pogonskega sklopa, ter obnašanje skuterja v cestnem prometu.
Ključne besede: predelava skuterja, enosmerni motor brez ščetk, izdelava baterijskega paketa, električni pogonski sklop
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 729; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (7,44 MB)

3.
ANALIZA ELEKTRIČNEGA POGONA HIBRIDNEGA VOZILA
Gregor Mastnak, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava električna in hibridna vozila v avtomobilski industriji. V uvodnem delu je predstavljen del zgodovine in inovativne ideje izumiteljev. Ob pomanjkanju fosilnih goriv in višanju cen, so v prihodnosti transporta alternativni viri energije neizbežni. V osrednjem delu diplomskega dela je v prvem poglavju zajeta ključna sestava hibridnega vozila, v drugem poglavju pa je analizirano delovanje in zmožnost optimiziranja sestavnih komponent. Posebna pozornost je namenjena regeneraciji električne energije. V zaključku pa so primerjalne tabele moči, karakteristike in cene različnih proizvajalcev. Analiziran je tudi realen primer, ki z rezultati ozavesti bralca, da je hibridno oz. električno vozilo naša prihodnost!
Ključne besede: Električno vozilo, hibridno vozilo, alternativni viri energije, pogonski sklop, regenerativno zaviranje
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 702; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

4.
Optimizacija bistrilnika vode v podjetju Acroni d.o.o., Jesenice
Matevž Pogladič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno delovanje vzdolžnega bistrilnika vode, kateri se v podjetju Acroni Jesenice uporablja za čiščenje odpadnih voda, ki nastanejo pri proizvodnji jekla. Obravnavane so glavne pomanjkljivosti in težave, ki se pojavljajo pri obratovanju nizkocenovne čistine naprave. Predstavljene in opisane so vse električne ter mehanske komponente, katere sestavljajo napravo. Izpostavljena je problematika gibanja premičnega mostu, kateri povzroča veliko problemov zaradi drsenja pogonskega sklopa. Z vidika varnosti so predstavljene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno dodelati, in naveden je tudi način delovanja v različnih režimih.
Ključne besede: avtomatizacija, optimizacija, bistrilnik vode, pogonski sklop, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 14.12.2015; Ogledov: 825; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

5.
POVEČANJE IZRABE RAZPOLOŽLJIVE ENERGIJE SONČNEGA SEVANJA Z UPORABO SLEDILNIH SISTEMOV
Marko Sotošek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povečanje izrabe razpoložljive energije sončnega sevanja z uporabo sledilnih sistemov. V delu so predstavljeni osnovni pojmi, ki so potrebni za razumevanje pretvarjanja energije sončnega sevanja v električno energijo s pomočjo sončnih elektrarn. Povečanje izrabe razpoložljive energije sončnega sevanja smo obravnavali na podlagi dolgoletnih meritev o sončnem sevanju na vodoravno površino in meritev električnih izgub enoosnega in dvoosnega sledilnega sistema. S sledilnimi sistemi je mogoče povečati izplen pri pretvorbi razpoložljive energije sončnega sevanja v električno. Tako je predmet diplomskega dela ugotoviti, za koliko lahko povečamo izplen pri pretvorbi energije sončnega sevanja v električno z enoosnim in dvoosnim sledilnim sistemom. Rezultate meritev smo podali grafično.
Ključne besede: fotonapetostni sistemi, sončno sevanje, sledilni sistemi, pogonski sklop, električne izgube
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2266; Prenosov: 160 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,25 MB)

6.
Optimalno sledenje fotonapetostnega sistema soncu ob upoštevanju izgub pogonskega sklopa
Sebastijan Seme, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava optimalno sledenje fotonapetostnega sistema soncu, pri čemer upoštevamo električne izgube pogonskega sklopa. Sledenje fotonapetostnega sistema soncu omogoča, da pri tem na sončne module pade čim več razpoložljive energije sončnega sevanja. Pogonski sklop, ki omogoča sledenje, predstavlja za fotonapetostni sistem porabo električne energije. Idealni izplen pretvorbe razpoložljive energije sončnega sevanja bi bil dosežen ob zveznem sledenju sledilnega sistema poti sonca. Ker imajo pogonski sklopi konstantno hitrost in diskreten način sledenja, se lahko idealnemu izplenu energije sončnega sevanja le približajo. V doktorski disertaciji je predstavljeno, kako diskretno slediti poti sonca, da na sončne module pade čim več razpoložljive energije sončnega sevanja, pri čemer so upoštevane električne izgube pogonskega sklopa. Za dosego želenega cilja so potrebne čim bolj natančne vrednosti o razpoložljivi energiji sončnega sevanja pri tleh v danem trenutku. Zato je v okviru doktorske disertacije razvit model za napoved celotnega in difuznega sončnega sevanja v obliki časovno odvisne funkcije za jasne dni. Model je potrjen s primerjavo med izmerjenim in napovedanim sončnim sevanjem za jasne dni. Napoved sončnega sevanja v obliki časovno odvisne funkcije in izgube pogonskih sklopov, kot funkcije naklona in azimuta, so uporabljeni za določitev optimalnih trajektorij sledilnega sistema. Za iskanje rešitve nelinearnega in omejenega problema je uporabljena stohastična metoda, imenovana Diferenčna evolucija. Tovrstni pristop za iskanje maksimalnega izplena fotonapetostnega sistema še ni bil raziskan v nobeni literaturi. Uporablja se točno določena kriterijska funkcija, ki je minimalna v optimizacijskem postopku glede na optimizacijske meje. S tem je zagotovljena največja možna pretvorba energije sončnega sevanja, upoštevajoč uporabljen model fotonapetostnega sistema, porabe sledilnega sistema, napovedi sončnega sevanja in lastnosti optimizacijskega postopka. Uporaba drugačnih in bolj naprednih modelov fotonapetostnega sistema, porabe sledilnega sistema ali napovedi sončnega sevanja lahko privede tudi do drugačnih optimalnih trajektorij sledilnega sistema. Vendar to nikakor ne zmanjša teže predlagane metode. Predlagana metoda daje maksimalni izplen fotonapetostnega sistema za uporabljene modele in podatke.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, sledilni sistem, pogonski sklop, optimizacija
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2461; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici