Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

PRISPREVEK PROF. DR. METODA DOLENCA H KAZENSKOPRAVNI ZNANOSTI : [diplomska naloga]
Janko Ogrizek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil svoj pogled na delo dr. Metoda Dolenca in njegov vpliv na razvoj kazenskega prava na Slovenskem. Njegov prispevek k razvoju kazenskega prava sem razdelil na dva dela. Prvi del se nanaša na obdobje, ko smo Slovenci živeli v Kraljevini Jugoslaviji. V tem obdobju je bilo njegovo delo usmerjeno k izboljševanju razmer na področju kazensko pravne zakonodaje s posebnim ozirom na Slovence ter raziskovanju slovenske pravne zgodovine. Metod Dolenc je poudarjal enakopravnost slovenskega prava in pomembnost njegove zgodovine, pomen vzpostavitve slovenske pravne terminologije ter nujnost ustanovitve slovenske univerze kot osnovnega dejavnika, ki bi prinesel razvoj pravne znanosti na slovenskem. Dolenc je nasprotoval razširitvi srbskega kazenskega prava na slovensko ozemlje in politično motiviranim zakonom, zagovarjal in sodeloval je pri nastajanju enotne kazenske zakonodaje. Drugi del pa se nanaša na Dolenčevo znanstveno dediščino na kazenskem področju. Metod Dolenc je bil vedno v stiku z najnovejšimi idejami in trendi razvijajoče se kazenske znanosti. Njegovo delo pa je presegalo obdobje, v katerem je ustvarjal, ker je obravnaval probleme kazenskega prava in zagovarjal ter pravno teoretično utemeljeval institute in načela kazenskega prava, ki so del kazenske zakonodaje še v današnjem obdobju. Dolenc je zagovarjal načelo odgovornosti za krivdo, na katerem naj temelji kazenska zakonodaja. Pri kazenskem obravnavanju storilcev kaznivih dejanj je v ospredje postavljal njihovo osebnost in šele nato storjeno dejanje. Zavzemal se je za posebno obravnavanje storilcev iz prepričanja in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in za uvedbo institutov bistveno zmanjšane prištevnosti in pogojne obsodbe. Skrajno silo je pojmoval kot razlog za izključitev protipravnosti in ne zgolj kot razlog za izključitev kaznivosti. Nasprotoval je vzvratni veljavnosti materialnih določb kazenskega prava in uvedbi kaskadne odgovornosti v tiskovno kazensko pravo. S pravnoteoretičnega in etičnega vidika je obravnaval vedno aktualne družbene probleme: evtanazija, samomor, splav, kastracija. Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 2428; Prenosov: 68
Celotno besedilo (507,38 KB)

Preklic pogojne obsodbe : specialistično delo podiplomskega študija kriminalistično preiskovanje
Majda Medved, 2016, specialistično delo

Opis: Specialistična naloga se dotakne bistva aktualne kazenskopravne tematike. Obravnava institut pogojne sankcije – tj. eno izmed sodobnih vrst kazenskih sankcij, ki obsega pogojno obsodbo in njeno obogateno različico pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, institut preklica pogojne obsodbe, hkrati pa tudi institut probacijske službe in pomen probacijske dejavnosti. Predmetna specialistična naloga se ukvarja s tezo, da je kaznovalna politika naših sodišč preveč naklonjena izrekanju pogojnih obsodb. Da je temu tako potrjujejo statistični podatki, ki nazorno izkazujejo velik delež pogojnih obsodb v strukturi vseh kazenskih sankcij. Slednje je v očeh splošne javnosti še posebej problematično, saj tozadevnim kazenskim sankcijam ne zaupajo in jih razumejo kot nekaznovanost. Po drugi strani pa ni bilo mogoče spregledati povsem drugačne slike, ki se riše pri oplemeniteni različici osnovne pogojne obsodbe – tj. pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. Statistični podatki več kot očitno kažejo, da je pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, postavljena na stranski tir. Pričujoč prispevek poskuša najti razloge za opisano stanje. Poseben del razprave je med drugim namenjen institutu preklica pogojne obsodbe s pomočjo katerega je mogoče deloma preveriti učinkovitost in upravičenost izrečenih pogojnih sankcij. Ob razpravi smo trčili na problem dostopa do podatkov o preklicih pogojnih sankcijah, saj Vrhovno sodišče RS ne razpolaga z vnaprej pripravljenimi standardiziranimi statističnimi podatki. Vsled tega smo se bili primorani posluževati tudi povezanih informacij in analogije. Nekaj prostora razprava namenja tudi institutu probacijske službe, ki se nam obeta v bližnji prihodnosti in bi utegnila izboljšati prakso pri izrekanju in izvrševanju pogojnih sankcij. Namreč pomanjkljivosti, ki se tičejo izvedbene ravni varstvenega nadzorstva, kličejo po potrebnih spremembah.
Ključne besede: kazenske sankcije, pogojna obsodba, varstveno nadzorstvo, preklic, probacija, specialistične naloge
Objavljeno v DKUM: 12.12.2016; Ogledov: 2571; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,02 MB)

Kratke kazni zapora in njihove alternative : diplomsko delo
Mateja Saje, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kaznovanje, kazenske sankcije, zaporne kazni, pogojna obsodba, denarne kazni, hišni pripor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.06.2010; Ogledov: 4142; Prenosov: 486
Celotno besedilo (395,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh