1. Vzorci možganskih aktivacij ob treh vrstah groženj: fMR študija : magistrsko deloMateja Fras, 2025, magistrsko delo Opis: Kot živali se tudi ljudje v svojih življenjih soočamo z bolj ali manj intenzivnimi variacijami evolucijsko pomembnih groženj – grožnjo bolečine (npr. poškodbe), grožnjo agresivnega pripadnika iste vrste (človeka) in grožnjo napada plenilca (npr. medveda). Pretekle raziskave so opredelile posamezne nevronske poti predelave grožnje in se osredotočale predvsem na določena subkortikalna področja. Vendar še nobena študija s človeškim vzorcem ni neposredno primerjala kortikalnih možganskih aktivacij različnih vrst groženj med seboj. Na podlagi obstoječih fMR podatkov bavarske raziskave Bertram in sodelavcev (2023) smo v magistrski nalogi predpostavili distinktivne nevronske poti na ravni celotnih možganov za grožnjo bolečine, grožnjo napada agresivnega človeka in grožnjo napada plenilca. Prav tako smo predpostavili razlike v aktivaciji možganov na podlagi neposrednih primerjav med vrstami groženj. Vzorec je obsegal štirideset zdravih žensk. Eksperiment je bil osnovan na paradigmi averzivnega klasičnega pogojevanja, v katerem je bila predmet interesa aktivacija med pogojnim dražljajem (tj. med aktivnim pričakovanjem negativnega dražljaja oz. grožnjo). Rezultati nakazujejo na različne vzorce aktivacij v treh pogojih grožnje, s skupno osnovo aktivacije omrežja za predelavo groženj, ki ga zasledimo v pretekli literaturi. Vzorci možganskih aktivacij so se na podlagi neposrednih primerjav tudi pomembno razlikovali, pri čemer so izstopale aktivacije omrežja za bolečino in kognitivno obdelavo grožnje med grožnjo bolečine, v primerjavi z drugima pogojema. Med pričakovanjem napada plenilca ali agresivnega človeka so bile v primerjavi s pogojem pričakovanja bolečine povečane aktivacije v frontalnem režnju.
Ključne besede: predelava grožnje, klasično pogojevanje, fMR, grožnje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
2. Vzorci možganskih aktivacij ob grožnjah: primerjava socialnega učenja in klasičnega pogojevanja : magistrsko deloBarbara Gungl, 2024, magistrsko delo Opis: Ljudje odzive na grožnje osvojimo tako skozi lastne izkušnje (preko klasičnega pogojevanja) kot tudi z opazovanjem drugih (preko socialnega učenja). Obe vrsti učenja v določeni meri aktivirata podobne možganske sisteme. Vendar za njuno preučevanje fMR-študije pogosto uporabljajo le grožnjo bolečine in zanemarjajo primerjavo te z drugimi grožnjami. Vprašanje glede razlik med vrstami groženj, še posebej v kontekstu socialnega učenja, tako ostaja neraziskano. Namen pričujočega magistrskega dela je bil nasloviti to vrzel v literaturi ter preučiti razlike in podobnosti med grožnjo napada agresivnega človeka in grožnjo bolečine pri socialnem učenju in klasičnem pogojevanju. Dodatno smo želeli raziskati morebitno povezanost med afektivno empatijo in socialnim učenjem z grožnjami. Analizirali smo predhodno zbrane fMR-podatke 39 udeleženk (povprečna starost 23,6 leta) iz študije, v kateri so bile udeleženke med fMR izpostavljene klasičnemu pogojevanju in socialnemu učenju z različnimi grožnjami. Z analizo na ravni celotnih možganov smo ugotovili, da se socialno učenje z grožnjo bolečine in grožnjo napada agresivnega človeka povezuje z aktivacijo omrežja za učenje odzivov na grožnje in omrežja za opazovanje dejanj ter da prihaja do razlik v možganskih aktivacijah med socialnim učenjem in klasičnim pogojevanjem za posamezno vrsto grožnje. Prav tako smo odkrili razlike v nevrobioloških temeljih obeh groženj pri socialnem učenju v primerjavi s klasičnim pogojevanjem. Pri tem je grožnja napada agresivnega človeka kazala na višjo aktivacijo v regijah omrežja za učenje odzivov na grožnje, omrežja za opazovanje dejanj ter regijah, ki podpirajo višje vidno procesiranje. Prekrivanja v aktivacijah med obema grožnjama pri socialnem učenju (v primerjavi s klasičnim pogojevanjem) nismo našli, kot tudi povezave z afektivno empatijo, kar smo pripisali razlikam v statističnih analizah v primerjavi s preteklimi študijami. Naše ugotovitve deloma podpirajo preteklo literaturo ter prispevajo k razširitvi področja.
Ključne besede: grožnje, klasično pogojevanje, socialno učenje, afektivna empatija, fMR
Objavljeno v DKUM: 15.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,88 MB) |
3. Instrumentalno pogojevanje ter razlikovanje med barvo in obliko objekta pri zlatih ribicah (Carassius auratus)Damkina Lucija Ditz Pečnik, 2016, diplomsko delo Opis: Zlate ribice (Carassius auratus) so hladnovodne ribe kostnice, za katere je značilno da so odporne tudi na neoptimalne življenjske pogoje. Imajo dobro razvit vid, s katerim dobro razlikujejo različne barve in oblike objektov ter razdalje. Zaradi omenjenih lastnosti so pogosto uporabljene živali v etoloških poskusih.
V diplomski nalogi smo raziskovali instrumentalno pogojevanje pri zlatih ribicah (Carassius auratus). Štiri osebke smo najprej naučili sledenja hranilni palici nato pa samostojnega plavanja skozi obroč. Po osvojenih nalogah smo spremenili barvo in obliko obroča ter opazovali spremembo obnašanja v obeh primerih. Pri spremenjeni obliki obroča se čas, potreben za to, da je riba opravila svojo nalogo ni bistveno spremenil, pri spremenjeni barvi pa so ribe potrebovale občutno več časa, da so nalogo zaključile, ali pa je sploh niso zaključile.
Ugotovili smo, da so starejše ribe za učenje potrebovala več časa od mlajših, pa tudi da spol pri hitrosti učenja ni igral nobene razlike.
Ključne besede: Zlate ribice, Carassius auratus, instrumentalno pogojevanje, barva, oblika, etologija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2352; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. KLAVZULE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V SPORAZUMIH EVROPSKE UNIJE S SREDOZEMSKIMI DRŽAVAMIStaša Novak, 2012, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem uveljavljanja klavzul o človekovih pravicah v evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumih, tako da nas popelje od podrobne predstavitve značilnosti zunanje politike Evropske unije in politike človekovih pravic do razvoja odnosov Evropske unije z državami južnega Sredozemlja. Osrednji del naloge je namenjen pravni analizi klavzul o človekovih pravicah in razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na njeno udejanjanje v praksi. Zajete so okoliščine, ki so pomembno zaznamovale spremembe sosedske politike Evropske unije v letu 2011 in predstavljajo nov zagon pri uveljavljanju načel in vrednot Evropske unije v odnosih s tretjimi državami oziroma oblikovanju novih smernic za uveljavljanje klavzul o človekovih pravicah. Naloga zaključi z ugotovitvijo, da je kredibilna politika človekovih pravic predvsem odvisna od krepitve doslednosti Evropske unije, članic in partnerskih držav pri njenem izvajanju.
Ključne besede: Evropska unija, klavzula o človekovih pravicah, klavzula bistvenega elementa, klavzula o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, pridružitveni sporazum, pogojevanje, človekove pravice, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropska sosedska politika, Unija za Sredozemlje
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 2543; Prenosov: 259
Celotno besedilo (2,58 MB) |
