| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6110; Prenosov: 918
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
LEIBNIZ-NEWTONOVA FORMULA IN NJENE POSPLOŠITVE
Sara Topler, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo Leibniz-Newtonovo formulo in njene posplošitve. Pojem Riemannovega oz. določenega integrala je vpeljan s pomočjo Darbouxovih in Riemannovih vsot, pri čemer je poudarjena ekvivalentnost omenjenih pristopov. V tretjem poglavju so predstavljeni potrebni pogoji za integrabilnost funkcij, v četrtem pa ena izmed povezav med določenimi integrali in primitivnimi funkcijami. Sledi pomemben matematični rezultat Leibniza in Newtona, t. i. Leibniz-Newtonova formula, poznana tudi kot osnovni izrek analize. V nadaljevanju obravnavamo posplošitve te formule; pri prvi obliki nadomestimo obojestranski odvod z desnim odvodom, v drugi nastopa Schwarzov odvod, tretja posplošitev Leibniz-Newtonove formule pa se nanaša na funkcije, ki izpolnjujejo Lipschitzev pogoj. V zadnjem poglavju je navedenih nekaj primerov, kjer postane računanje določenega integrala s pomočjo Leibniz-Newtonove formule precej lažje kot računanje po definiciji določenega integrala. Ključna sta primera, ki ponazarjata napake, ki nastanejo pri uporabi rešitev iz tablic nedoločenih integralov na neustreznih intervalih. Pokazali smo, kako se tem napakam uspešno izogniti.
Ključne besede: Darbouxove vsote, Riemannove vsote, Riemannov integral, določeni integral, primitivna funkcija, desni odvod, Schwarzov odvod, Lipschitzev pogoj, Leibniz-Newtonova formula, napake pri uporabi Leibniz-Newtonove formule.
Objavljeno: 23.04.2012; Ogledov: 1408; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
JORDAN-HÖLDERJEV IZREK
Ana Skok, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen Jordan - Hölderjev izrek na strukturi modulov. Na začetku so na kratko predstavljeni osnovni pojmi kolobarjev, idealov in modulov. Nato se seznanimo šše z verižnimi pogoji, eksaktnimi zaporedji in kompozicijskimi vrstami, ki so potrebni za razumevanje celotnega diplomskega dela. Na koncu je predstavljen Jordan - Hölderjev izrek, ki ga dokažemo na dva različna načina. Pri prvem načinu si pomagamo s pomočjo pojma dolžina modula, medtem ko se pri drugem načinu dokazovanja opremo na Schreierjev izrek.
Ključne besede: kolobar, modul, verižni pogoj, eksaktno zaporedje, kompozicijska vrsta, Jordan - Hölderjev izrek
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 940; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (231,22 KB)

4.
ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM IN ANALIZA ZDRAVJA V PODJETJU DOMEL D.O.O.
Tjaša Teropšič, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na dva dela, in sicer na teoretični del in empirični del. Diplomsko delo zajema predstavitev obravnavanega problema, cilje diplomske naloge, raziskovanja in metodologijo. Teoretični del diplomske naloge zajema zdravstveni absentizem in dojemanje zdravja samega. Prav tako smo se posvetili tudi dejavnikom ki vplivajo na zdravstveni absentizem, in kako zdravstveni absentizem zmanjšati, ter kakšna je pri tem naloga države, delodajalca in posameznika. V diplomski nalogi smo se dotaknili tudi primerjave zdravstvenega absentizma Slovenije z državami Evropske unije. Na koncu teoretičnega dela so opisani primeri dobrih praks podjetij iz Slovenije. V empirični oz. raziskovalni del je bilo vključeno podjetje Domel d. o. o. iz Železnikov, kjer smo izvedli raziskavo. V nadaljevanju smo analizirali zdravstveni absentizem in preučili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo zdravstvenega absentizma v podjetju za leto 2009, 2010 in 2011. Na podlagi tega smo poskušali ugotoviti vzroke za takšno stanje in podali predloge za izboljšanje. Želeli smo izvedeti, ali obstaja razlika v mnenju med režijskimi in proizvodnimi delavci, da so pogoji dela v podjetju dobri in ali se ženske na delovnem mestu bolj naprezajo kot moški. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali zaposleni menijo, da se podjetje trudi in vlaga v zdravje zaposlenih. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v mnenju med režijskimi in proizvodnimi delavci glede delovnih pogojev. Rezultati so pokazali tudi, da se ženske na delovnem mestu naprezajo bolj kot moški in da zaposleni ocenjujejo, da podjetje dovolj vlaga v njihovo zdravje.
Ključne besede: zdravstveni absentizem, zdravje, delovni pogoj, zadovoljstvo, odnos.
Objavljeno: 06.02.2015; Ogledov: 823; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

5.
Prirejanja v dvodelnih grafih
Maja Burič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prirejanja v dvodelnih grafih je razdeljeno na tri dele.Prvo poglavje opisuje osnovne pojme v teoriji grafov. Na kratko so predstavljene tiste osnovne definicije in lastnosti grafov, ki so potrebne za lažje nadaljno razumevanje snovi. Podrobneje so obravnavani dvodelni grafi in njihove lastnosti. Dokazan je izrek, ki karakterizira dvodelne grafe kot tiste grafe, ki nimajo lihih ciklov. V drugem poglavju sta predstavljeni definiciji prirejanja in pokritija. Zapisane in slikovno ponazorjene so definicije prirejanja in pokritja, kar je pomembno za celotno obravnavo diplomskega dela. V tretjem in najpomembnejšem poglavju povežemo vso prejšnjo snov v celoto in razložimo celotno temo diplomskega dela. Dokažemo dva najpomembnejša izreka o dvodelnih grafih; Königov izrek o moči največjega prirejanja v dvodelnem grafu in Hallov izrek, ki podaja potreben in zadosten pogoj za obstoj prirejanja, ki pokrije enega izmed obeh delov dvodelne particije. Ta dva izreka sta za lažje razumevanje tudi predstavljena na primerih. Diplomsko nalogo zaključimo s posledicami, ki sledijo Hallovemu izreku in njihovimi dokazi.
Ključne besede: dvodelni grafi, prirejanja, pokritja, Hallov pogoj
Objavljeno: 23.07.2015; Ogledov: 782; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

6.
MEDNARODNO OBIČAJNO PRAVO KOT VIR MEDNARODNEGA PRAVA
Maja Dukarić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mednarodno običajno pravo kot vir mednarodnega prava obravnava običajno pravo kot najstarejši mednarodnopravni vir ter ga uvršča med ostale pomembne vire mednarodnega prava. Na mednarodnem področju sodijo običaji med formalne vire. Pri razvoju običajnega prava je pomemben tako čas kot tudi neko dejanje, katero se ponavlja v določenem časovnem obdobju. Za nastanek norme običajnega prava morata biti izpolnjena dva pogoja hkrati. To sta objektivni pogoj, tako imenovan splošna praksa, ter subjektivni pogoj oziroma pravna zavest, s katero so subjekti mednarodnega prava sprejeli to prakso za obvezujočo. Običajno pravo kot vir mednarodnega prava najdemo v 38. členu Statuta Meddržavnega sodišča ter v 8. členu Ustave Republike Slovenije , kjer je posredno naveden v besedni zvezi »splošno veljavna načela mednarodnega prava«. Pri uporabi in dokazu obstoja mednarodnih običajev pa lahko naletimo na nekatere ovire.
Ključne besede: mednarodno običajno pravo, vir mednarodnega prava, formalni vir, razvoj običajnega prava, objektivni pogoj, subjektivni pogoj, praksa, 38. člen Statuta Meddržavnega sodišča, 8. člen Ustave Republike Slovenije, ovire uporabe mednarodnih običajev
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1543; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (446,05 KB)

7.
SODNA PORAVNAVA - ALI JE LAHKO POGOJNA
Eva Radanović, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu, ki nosi naslov: Sodna poravnava – ali je lahko pogojna, sem se ukvarjala z analizo sodne odločbe Vrhovnega sodišča, z opravilno številko VSM I Cp 975/2010, z dne 20.06.2013, prav tako sem se opredelila do vprašanja ali je dopustno skleniti pogojno sodno poravnavo, torej ali je mogoče skleniti sodno poravnavo pod odložnim ali razveznim pogojem. Diplomsko delo je razdeljeno na splošni in posebni del. Sodno poravnavo uvrščamo v sklop alternetivnega reševanja sporov. Sodna poravnava (res judicialiter transacta) je dogovor strank, s katerim slednje uredijo svoje civilnopravne odnose, s katerimi lahko prosto razpolagajo in privede do zaključka pravdnega postopka oziroma prepreči, da do začetka postopka sploh pride. Sodno poravnavo lahko sklenejo le pravdne stranke, k njej pa lahko pristopijo tudi tretje osebe. Pri proučevanju teme, ki jo obravnava diplomska naloga sem izhajala iz splošnih ugotovitev in stališč o sodni poravnavi v naši pravni ureditvi. Naš Zakon o pravdnem postopku izrecno ne govori o možnosti sklepanja pogojnih sodnih poravnav, a je slednjim nakolnjena naša sodna praksa. Pri pisanju diplomskega dela sem prišla do zaključka, da je možno skleniti pogojno sodno poravnavo, ampak samo pod odložnim pogojem, ne pa tudi pod razveznim pogojem, in sicer zaradi učinkov le-tega. Prav tako sem se v diplomskem delu opredelila do vprašanja nastopa pravnomočnosti pogojne sodne poravnave ter vprašanja, kdaj se šteje, da je slednja veljavno sklejena.
Ključne besede: sodna poravnava, poravnava, odložni pogoj, razvezni pogoj, poravnalni nalog, izpodbijanje sodne poravnave, pravnomočnost, odločba Vrhovnega sodišča z opravilno številko VSM I Cp 975/2010
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 2036; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (662,68 KB)

8.
POGOJI IN MERILA PRI DOKAZOVANJU FINANČNE SPOSOBNOSTI PONUDNIKA
Mojca Rakuša, 2016, diplomsko delo

Opis: Javno naročanje posrednih in neposrednih proračunskih porabnikov ima pomemben vpliv na porabo državnega proračuna, zato so ti porabniki zavezani sklepati pogodbena razmerja samo s podjetji, ki v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti tako do države, kot do drugih gospodarskih subjektov in s tistimi, ki so sposobni sprotno poravnavati vse svoje obveznosti. Naročnik mora upoštevati temeljna načela javnega naročanja, postaviti pravilne pogoje in merila in posledično izbrati najugodnejšega ponudnika, ki bo za naročnika izvedel dobavo blaga, opravil storitev ali gradnjo. Postavljeni pogoji ne smejo biti diskriminatorni, kar pomeni, da naročnik ne sme privilegirati določenega ponudnika. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika se naročnik zraven tehnične in kadrovske sposobnosti ter sposobnosti za opravljanje poklica osredotoči tudi na ekonomsko in finančno stanje ponudnika, saj si le tako lahko zagotovi smotrn podpis pogodbe in izvedbo predmeta javnega naročila brez zapletov. Ponudnik, ki nima blokiranih poslovnih računov in je sposoben sproti plačevati svoje obveznosti, je definitivno eden izmed razlogov za sklenitev pogodbe. Da pa se naročnik pred tveganjem v času izvajanja pogodbe še dodatno zavaruje, lahko od ponudnika zahteva različne finančne instrumente zavarovanja. Najpogostejši instrument zavarovanja je bančna garancija, ki se lahko izdaja kot garancija za resnost ponudbe, za dobro izvedbo posla in odpravo napak v garancijskem roku.
Ključne besede: javno naročilo, naročnik, ponudnik, pogoj, merilo, garancija
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 264; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
IZPODBIJANJE DEJANJ (STEČAJNEGA) DOLŽNIKA IN UVELJAVLJANJE IZPODBOJNIH ZAHTEVKOV Z IZBRISNO TOŽBO
Lucija Čas, 2016, magistrsko delo

Opis: V civilnem pravu je uveljavljeno splošno načelo, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dolžnik v praksi velikokrat želi svoje premoženje zmanjšati z namenom oškodovanja upnikov, zato želi zakonodajalec takšna nedovoljena razpolaganja dolžnikov preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, znanim tudi kot Actio Pauliana. Ta institut je urejen v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) in le pod določenimi strogimi zakonski pogoji posega v obligacijsko razmerje med dolžnikom in tretjo osebo, saj velja zmanjševanje premoženja dolžnika z namenom izigravanja upnikov za ravnanje, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Posledično ima upnik, če takšen prenos dolžnikovega premoženja izpodbija skladno z zakonskimi pogoji, možnost poseči tudi na premoženje, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo. Zakonodajalec je predvidel izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tudi v primeru, ko se je nad dolžnikom začel stečajni postopek. V tem primeru gre za poseben institut stečajnega prava, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Gre za drugačen pravni institut od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih OZ, ki pa ima z njim tudi nekatere skupne značilnosti, zlasti namen odpraviti posledice nezakonitega zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Instituta pa se razlikujeta v drugih bistvenih točkah, npr. pri aktivni legitimaciji, kjer po OZ dolžnikovo ravnanje lahko izpodbija samo upnik, v stečaju pa je za to aktivno legitimiran upnik ali stečajni upravitelj. Najpomembnejša razlika je, da je izpodbijanje izven stečaja namenjeno poplačilu enega samega individualno določenega upnika, ki učinkuje proti dolžniku le do višine upnikove terjatve. Ravno obratno, pa je v stečajnem postopku potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave upnikov stečajnega dolžnika, zato izpodbojno dejanje učinkuje v korist vseh upnikov stečajnega dolžnika, pri čemer ni pomembno kdo je dolžnikovo nedovoljeno razpolaganje izpodbijal. Pri oblikovanju povračilnih zahtevkov je v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice potrebno upoštevati tudi posebna pravila zemljiškoknjižnega prava. V primeru kadar gre za izpodbijanje dolžnikovega razpolaganja z nepremičnim premoženjem, in je že bila opravljena vknjižba pridobitve lastninske ali druge pravice v zemljiško knjigo, je potrebno izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo. Glede uveljavlja zahtevkov z izbrisno tožbo obstoji pomembna razlika med izpodbijanjem po določilih OZ in po določilih ZFPPIPP, kar bom v magistrskem delu predstavila tudi na praktičnih primerih. V magistrskem delu bom najprej prikazala splošno ureditev izpodbijanja dejanj dolžnika po OZ, nato po ZFPPIPP. V nadaljevanju bo sledila primerjava in razlike med izpodbijanjem po OZ in ZFPPIPP ter uveljavljanje izpodbojnih zahtevkov tako po OZ kot po ZFPPIPP z izbrisno tožbo in prikaz izpodbijanja na praktičnih primerih.
Ključne besede: izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, Actio Pauliana, objektivni pogojo izpodbijanja, subjektivni pogoj izpodbijanja, izbrisna tožba, nezakonito zmanjšanje dolžnikovega premoženja, predpostavke izpodbijanja, izpodbijanje v stečajnem postopku, materialnopravno neveljavna vknjižba
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 2047; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (663,40 KB)

10.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ S POUDARKOM NA PRESOJI OBJEKTIVNEGA POGOJA DODELITVE
Blanka Piperski, 2016, magistrsko delo

Opis: Dostop do učinkovitega in enakopravnega pravnega varstva se pojavlja kot pomembna sodobna tema, tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem pravu. V Sloveniji je, v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči, fizičnim osebam, ki so šibkejšega socialnega položaja, na pomembnih pravnih področjih zagotovljena pravica do sodnega varstva in s tem je sistemski zakon združil načela pravne in socialne države ter načelo enakosti pred zakonom. Do ureditve enovitega sistema v letu 2001 je državo, poleg ustavnih načel in zahtev Evropske unije ter Evropske konvencije o človekovih pravicah, vodila smotrnost ureditve, saj brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) materialnopravno in procesno ni bila urejena, temveč so bila določila razkropljena v različnih zakonih. Za dodelitev BPP mora vlagatelj izpolnjevati kumulativno dva kriterija, in sicer subjektivni kriterij (finančno premoženjski kriterij) in objektivni kriterij, ki določa, da ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh oziroma, da zadeva ni očitno nerazumna. Ob uspešnem izpolnjevanju pogojev se upravičencu zagotovi različna oblika BPP, in sicer plačilo stroškov sodnega postopka, kot so plačilo za sodnega izvedenca, tolmača, varščine, vendar BPP ne vključuje možnosti oprostitve plačila sodnih taks. Najpogosteje se upravičencu dodeli pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja, ki se največkrat zaupa v izvajanje odvetniku, ki po opravljeni storitvi vrne napotnico v kateri priglasi nastale stroške, ki se mu povrnejo le po polovični vrednosti, ki jo predpisuje Odvetniška tarifa. Po koncu postopka mora upravičenec, v kolikor je v postopku uspel in s tem pridobil premoženje, stroške BPP povrniti, prav tako je dolžan v primeru delnega uspeha ali neuspeha povrniti pravdne stroške nasprotni stranki, saj slednji niso zajeti v stroške, ki jih krije BPP. Osrednja tema naloge je presoja objektivnega pogoja pri dodelitvi BPP, saj prihaja v izvajanju BPP do težav, ker so pojmi, ki jih je potrebno upoštevati, zapisani kot pravni standardi, ki pa so nedefinirani in tako lahko, ob diskrecijski pravici službe za BPP, prihaja do neenakega obravnavanja vlagateljev za BPP in s tem do kršitve načela enakosti pred zakonom. Tako se postavlja vprašanje kako daleč lahko seže vsebinska odločba BPP pri presoji vsebinskega pogoja, brez da bi se ob tem prejudicirala celotna zadeva oziroma, da v sami odločbi ni spisana že meritorna sodba, brez izvedbe dokaznega postopka. Nadalje se zastavlja vprašanje, zakaj se presoja objektivnega pogoja morda ne vključi tudi v Zakon o sodnih taksah, saj prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja, lahko vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kjer pa se presoja le premoženjsko stanje prosilca. V nalogi sem pojasnila kako se pravni standardi, kot npr. verjetnost izgleda za uspeh, zadeva življenjskega pomena za prosilca, pričakovanje v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale, izvajajo v praksi in kaj to pomeni za samega prosilca v luči pravice do enakega obravnavanja strank ter sorazmerne porabe javnih sredstev, saj gre navsezadnje za nezanemarljivo visoke stroške, ki bremenijo državni proračun. Prav tako so podani predlogi za izboljšane zakonske ureditve pri izvajanju BPP in primerjalno pravna ureditev brezplačne pravne pomoči z Avstrijo.
Ključne besede: brezplačna pravna pomoč, objektivni pogoj, sodna taksa, pravni standardi
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 653; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici