| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRAVICE DELAVCEV PRI ZAPOSLOVANJU ZA DOLOČEN ČAS
Petra Krivec, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je ena od fleksibilnih oblik zaposlitve, ki je v Sloveniji zelo razširjena. V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije imajo zgolj tri države članice višje deleže zaposlitve za določen čas. Namen diplomske naloge je prikazati postopek zaposlitve ter pri tem izpostaviti pravice delavcev. Jedro mojega dela je osredotočeno na pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas. Med delavcem in delodajalcem se praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa lahko sklepamo le na podlagi objektivnih razlogov, ki opravičujejo sklepanje takšnih pogodb. Zakon prav tako določa najdaljše skupno trajanje zaporednih pogodb za določen čas. V diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Prav tako so pomembne tudi kolektivne pogodbe, ki lahko vsebujejo ugodnejše določbe kot zakoni. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sem primerjala s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter ugotovila, da imajo delavci zaposleni za določen čas manj pravic in so v mnogo slabšem položaju kot zaposleni za nedoločen čas. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar se pravna ureditev te pogodbe precej razlikuje. Obravnavala sem tudi sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: Pogodba o zaposlitvi za določen čas, fleksibilne oblike zaposlitve, pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, objektivni razlogi, delodajalci, sodna praksa.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3361; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (442,87 KB)

3.
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS V REPUBLIKI SLOVENIJI
Teo Kos, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas spada med tako imenovane atipične ali posebne pogodbe o zaposlitvi. Razlika od tipične torej pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas se razlikuje po tem, da je čas trajanja pogodbe časovno omejeno in preneha z potekom tako določenega časa. V Slovenije je pogodba o zaposlitvi za določen čas zelo razširjena in tako spada Slovenija med sam vrh Evropske unije glede zaposlenih za določen čas. Institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas v Republiki Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki izhaja iz načela, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema. Tako bom v diplomskem delu predstavil kako so urejena delovna razmerja v Republiki Sloveniji na poudarku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ter kako je urejena problematika zaposlitve za določen čas v nekaterih drugih evropskih državah.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za določen čas, delovno razmerje, pogodbene stranke, razlogi za sklenitev
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3283; Prenosov: 425 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
AKTUALNA VPRAŠANJA SKLEPANJA POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anja Zeme, 2013, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je atipična oblika delovnega razmerja, ki jo lahko stranki skleneta v zakonsko določenih primerih, trajanje pogodbe pa je časovno omejeno. Namen diplomske naloge je predstaviti zakonsko ureditve pogodbe za določen čas in nadzora nad njeno uporabo, stanja na trgu dela ter razloge za sklepanje in zadnje spremembe obstoječe ureditve. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih, pogodbo za določen čas pa urejajo še številni mednarodni in regionalni dokumenti. Pomemben vir, čeprav neformalni, je tudi sodna praksa. Slovenija ima v primerjavi z Evropsko unijo enega najvišjih delež sklenjenih pogodb za določen čas, pri čemer sem ugotovila, da za takšno stanje ni kriva samo zakonodaja, ampak neustrezen nadzor nad njeno uporabo. Primerjalnopravno gledano, je tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije visok delež sklenjenih pogodb za določen čas, kljub drugačni delovnopravni zakonodaji.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za določen čas, transformacija, sodna praksa, delež sklenjenih pogodb za določen čas, razlogi za sklenitev, nadzor, spremembe zakonodaje.
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1058; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
SKLEPANJE POGODB O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS
Maja Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: S podpisom pogodbe o zaposlitvi se med delavcem in delodajalcem ustvari delovno razmerje. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas ureja Zakon o delovnih razmerjih kot eno izmed podlag za nastanek delovnega razmerja, vendar z določenimi posebnostmi. Zakon o delovnih razmerjih izhaja iz načela, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema. Ker je vsako leto zaposlitev za določen čas več, smo se odločili, da bomo v magistrskem delu raziskali in analizirali ali se pogodbe o zaposlitvi za določen čas na Javnem zavodu RS za varstvo kulturne dediščine sklepajo v skladu z zakonodajo ter skušali ugotoviti ali se na novo zaposluje za določen ali nedoločen čas. Rezultati magistrske naloge so pokazali, da je sklepanje pogodb za določen čas na Javnem zavodu RS za varstvo kulturne dediščine v skladu z zakonodajo in da se z vsemi novimi delavci sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas na podlagi dopustnega razloga in v skladu s časovno omejitvijo. Reforma trga dela skuša zagotoviti manjši delež zaposlovanja za določen čas tako, da je bilo sprejetih kar nekaj ukrepov za destimulacijo zaposlovanja za določen čas in stimulacijo zaposlovanja za nedoločen čas, vendar je vprašanje, če bodo temu sledili tudi delodajalci.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi za določen čas, delovno razmerje, delavec, delodajalec
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1413; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
INSTITUTI ZDR-1 Z NAMENOM POVEČANJA PRAVNE VARNOSTI DELAVCEV IN DRUGIH OSEB
Tine Hat, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana delovnopravna tematika, in sicer instituti Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), katerih temeljni namen je zagotoviti ustrezno stopnjo pravne varnosti delavcev ter drugih kategorij oseb, ki niso v delovnem razmerju, vendar jim zakon zagotavlja določeno delovnopravno varstvo. V drugem poglavju zaradi lažjega razumevanja obravnavane problematike pojasnim nekatere temeljne pojme in načela delovnega prava kot sta delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi. Ker je ZDR-1 razmeroma nov zakon, sem tretje poglavje namenil obravnavi razlogov, ki so privedli do sprejetja nove delovnopravne zakonodaje ter ugotovil, kako je na spremembe zakona vplivala zakonodaja Evropske unije. Pojasnil sem tudi namene in cilje, ki jih skuša zakon uresničiti ter predstavil nove rešitve, ki jih zakon določa. Četrto poglavje obravnava razmerje med ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami. Opredelil sem nekatere temeljne pojme, kot so kolektivna pogodba in kolektivna pogajanja. V nadaljevanju sem se osredotočil na spremembe določb ZDR-1, s katerimi zakon vpliva na urejanje pravic delavcev v kolektivnih pogodbah, ter poskušal prikazati prednosti in slabosti sprememb glede na položaj delavcev. Peto poglavje predstavlja jedro diplomskega dela, saj so v njem predstavljeni in pojasnjeni bistveni instituti zakona v smislu zagotovitve večje pravne varnosti delavcev. Posamezne institute sem obrazložil in podrobneje pojasnil zakonske določbe, ki glede na prejšnjo delovnopravno zakonodajo pomenijo spremembe v korist delavcev. Ob tem sem želel ugotoviti tudi morebitne pomanjkljivosti oz. slabosti zakonodaje glede na položaj delavcev. Šesto poglavje obravnava dve kategoriji oseb, ki opravljajo delo, vendar niso v delovnem razmerju. Ker je njihov položaj primerljiv položaju delavcev, jim ZDR-1 zagotavlja določeno stopnjo delovnopravnega varstva. V zaključku diplomskega dela je navedena sklepna ugotovitev glede obravnavane tematike, s katero sem podal odgovor na zastavljeno trditev, da ZDR-1 povečuje pravno varnost delavcev in drugih oseb.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o zaposlitvi, kolektivne pogodbe, ekonomsko odvisne osebe, agencijsko delo, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, prepoved diskriminacije, trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, sprememba delodajalca.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1186; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (779,29 KB)

7.
INSTITUT ZAČASNEGA IN OBČASNEGA DELA V SLOVENSKI ZAKONODAJI
Ines Kramer, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava začasno in občasno delo kot eno izmed oblik fleksibilnega dela, ki se praviloma opravlja zunaj delovnega razmerja. V Sloveniji je bilo v preteklih letih začasno in občasno delo predmet urejanja več zakonov, ki naj bi celovito in enotno uredili to področje dela. Naposled se je zakonodajalec lotil urejanja kratkotrajnih oblik dela po segmentih, glede na posamezno skupino upravičencev. Z Zakonom o urejanju trga dela je uspešno vpeljal in uredil začasno in občasno delo upokojencev, ki slednjim od 1. julija 2013 dalje omogoča ponovni vstop na trg dela, brez poseganja v njihove pokojnine ali upokojenski status. Posebnost tega dela je, da kljub temu, da lahko pri njem obstajajo elementi delovnega razmerja, ne temelji na pogodbi o zaposlitvi, ampak na pogodbi civilnega prava. Na področje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je zakonodajalec korenito posegel z novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ. Z vključitvijo študentskega dela v sistem socialnih zavarovanj, od 1. februarja 2015 dalje, se je slednje približalo ostalim oblikam dela. Z vidika stroškovne obremenitve tako ne predstavlja več nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlitve, opravljeno delo pa se dijakom in študentom preračuna v zavarovalno dobo v sorazmernem delu. Še zmeraj ostaja na področju študentskega zaposlovanja odprtih veliko področij, ki jih bo potrebno v prihodnosti urediti. Glede na potek reform na področju začasnega in občasnega dela, menim, da lahko v prihodnosti pričakujemo vpeljavo in pravno ureditev nove oblike kratkotrajnega dela, namenjeno brezposelnim osebam. Kratkotrajno delo se lahko opravlja tudi na drugih pravnih podlagah, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa tudi na podlagi podjemne in avtorske pogodbe, v kolikor delo ne vsebuje elementov delovnega razmerja. S primerjavo dela na različnih pravnih podlagah ugotavljam prednosti in pomanjkljivosti posamezne oblike dela, pri kateri obliki dela so pravice osebe, ki opravlja delo najbolj zaščitene in katera oblika dela predstavlja najmanjši strošek za delodajalca. Začasno in občasno delo mora biti ustrezno pravno urejeno. To pomeni, da mora ob veliki meri fleksibilnosti, ki jo ta oblika dela nudi delodajalcem, biti zagotovljena primerljiva socialna varnost šibkejši stranki znotraj tega razmerja. Prav tako se z ustrezno ureditvijo tega dela lahko uspešno omejuje zaposlovanje na črno, odpravlja problem segmentacije na trgu dela, z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov pa se preprečuje zloraba kratkotrajnih oblik dela na škodo rednih delovnih razmerij.
Ključne besede: začasno in občasno delo, delo upokojencev, študentsko delo, pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o delu, avtorska pogodba
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 446; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (897,38 KB)

8.
POSLEDICE SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA MLADIH ZA DOLOČEN ČAS
Gordana Rajić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Naraščanje fleksibilnosti trga dela je povezano s pojavom fleksibilnih oblik zaposlovanja. Slednje predstavlja način prilagajanja tržnim razmeram. Fleksibilne oblike zaposlovanja opredelimo kot zaposlitve, ki niso resne. Delodajalci se z vidika stroge delovne zakonodaje in administrativnih postopkov raje odločajo za fleksibilnejše oblike zaposlovanja. Uporaba fleksibilnih oblik zaposlovanja se med državami razlikuje, kar je povezano z močno vlogo sindikatov v posamezni državi ter s prepričanjem delavcev, da so atipične oblike zaposlovanja »slabe«. Vzroki za povečan obseg fleksibilnih oblik zaposlovanja so različni. Delodajalci vzpodbujajo fleksibilizacijo trga, saj le-ta omogoča hitrejše prilagajanje konkurenčnemu okolju. Primer tega je odprava stroškov, povezanih z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Nekatere oblike fleksibilnega zaposlovanja pa vzpodbujajo sami zaposleni. Slednje je ugodno predvsem z vidika usklajevanja poslovnega in družinskega življenja. Konvencija MOD in Direktive EU poudarjajo pomen zagotavljanja boljših delovnih in življenjskih pogojev s pospeševanjem fleksibilizacije trga dela, ob upoštevanju strukturnih sprememb trga in pogojev visoke brezposelnosti. Pri tem je potrebno upoštevati interese delodajalca in zaposlenega. Temeljni mednarodni standard, vezan na fleksibilne oblike zaposlovanja, uveljavlja načelo enakega obravnavanja zaposlenih, ki so zaposleni v fleksibilnejših oblikah zaposlitve v primerjavi z zaposlenimi pri delodajalcu, ki opravljajo delo skladno s tradicionalnim modelom delovnega razmerja, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi za neodločen čas. Slednje državam članicam EU predstavlja pomemben izziv.
Ključne besede: mladi, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, zaposlitev za določen čas
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 386; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (519,19 KB)

9.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA ZAPOSLENEGA ZA DOLOČEN ČAS
Tjaša Bečela Hölbl, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih so hiter tehnološki razvoj, spremenjeni načini organizacije dela, globalizacija in večja konkurenčnost, bistveno vplivali tudi na razmerja v zvezi z delom. Pogosteje so se začele uporabljati prožnejše oblike delovnih razmerij – predvsem pogodba o zaposlitvi za določen čas. Nestandardne oblike zaposlitve so se zelo razmahnile tudi v javnem sektorju, zato je pregled položaja javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas in ugotavljanje, ali je različna obravnava upravičena, aktualna tematika. Delavcem in javnim uslužbencem v fleksibilnih oblikah zaposlitve je namreč potrebno zagotoviti enake oziroma primerljive pravice, kot delavcem in javnim uslužbencem, zaposlenim za nedoločen čas. V magistrski nalogi obravanavam položaj javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas ter analiziram ali je njegov položaj (zlasti njegovo plačilo za delo ter možnosti napredovanja in razvoja kariere) primerljiv s položajem javnega uslužbenca, zaposlenega za nedoločen čas ter kakšna so razlikovanja med njihovimi pravicami in obveznostmi. Glede na ugotovljena razlikovanja glede možnosti napredovanja in razvoja kariere je bila opravljena analiza, tudi s pregledom sodne prakse sodišča Evropske Unije, ali je za različno obravnavanje podan dopusten, upravičen in utemeljen razlog. Opravljena je bila ocena trenutnega sistema ocenjevanja (tudi s metodo komparacije) in napredovanja javnih uslužbencev ter predlagana ustrezna sprememba zakonodaje. V zvezi s položajem javnega uslužbenca je bilo nadalje opozorjeno, da Zakon o javnih uslužbencih trenutno ne dopušča niti začasne premestitve strokovno-tehničnega javnega uslužbenca na uradniško delovno mesto. Zakon določa, da je premestitev mogoča na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. Ker strokovno-tehnični javni uslužbenec ni imenovan v uradniški naziv, tako ne izpolnjuje zahtevanega pogoja – imenovanja v naziv in ga tako trenutno po obstoječi zakonski ureditvi ni moč niti začasno premestiti na uradniško delovno mesto. Naziv, ki je pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, pa se lahko pridobi le na javnem natečaju ali z napredovanjem v višji naziv, če ima javni uslužbenec že status uradnika. Navedena določba Zakona o javnih uslužbencih je v praksi pogosto kritizirana, saj onemogoča tudi zgolj začasno premestitev uslužbenca, ki pogosto pozna delo, delovni proces ipd., na uradniško delovno mesto, ki je npr. prosto zaradi začasno odsotnega javnega uslužbenca. V okviru magistrske naloge je bila opravljena primerjava med zadostno kvalificiranostjo javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas za opravljanje uradniških nalog, v primerjavi z nezadostno kvalificiranostjo javnega uslužbenca, zaposlenega za nedoločen čas na strokovno-tehničnem delovnem mestu ter predlagana ustrezna sprememba zakonodaje, ki bi omogočala začasne premestitve strokovno tehničnih javnih uslužbencev na uradniška delovna mesta. Navedena možnost začasne premestitve bi namreč delodajalcem olajšala organizacijo delovnega procesa, hitro reagiranje na začasno spremenjene pogoje in racionalnejše delo ter tudi zaposlenim za nedoločen čas na strokovno tehničnih delovnih mestih predstavljala motivacijski dejavnik za njihovo nadaljnje angažirano in uspešno delo. Posebna pozornost je namenjena tudi odgovoru na vprašanje ali lahko nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za uradniško delovno mesto transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Stališči teorije, ki daje prednost postopku javnega natečaja in z njim povezane želje zakonodajalca in širše družbene skupnosti po zagotovitvi enakopravne dostopnosti delovnih mest v javnem sektorju, strokovnosti in transparentnosti zaposlovanja in sodne prakse, ki zastopa načelo zakonitosti ter načelo varstva šibkejše strani delovnega oz. uslužbeniškega razmerja, sta si namreč nasprotujoči.
Ključne besede: javni uslužbenec, pogodba o zaposlitvi za določen čas, napredovanje, diskriminacija, načelo enakosti, premestitev javnega uslužbenca, transformacija delovnega razmerja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 807; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

10.
Pravni vidiki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Mateja Dubravčić, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Ključne besede: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Objavljeno: 01.03.2018; Ogledov: 336; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (899,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici