Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga podrobneje proučuje institut poskusnega dela, z vidika novejše sodne prakse in vsebine kolektivnih pogodb iz različnih področij dela in sicer v segmentih, ki se neposredno nanašajo na neuspešno opravljeno poskusno delo, kot enega izmed rednih odpovednih razlogov pogodbe o zaposlitvi. Z ZDR-1, se je spremenila ureditev poskusnega dela, zato se je spremenila tudi sodna praksa. Šest let po spremenjeni ureditvi poskusnega dela, se v zvezi z njim še vedno pojavljajo nekatera pravna vprašanja in pomisleki, ki se študentu prava porajajo ob prebiranju literature, kolektivnih pogodb ter odločitev sodišč. V prvem delu diplomska naloga obravnava pojem in pomen poskusnega dela. V zvezi s tem, opisuje temeljne značilnosti instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kakor tudi njegovo razmerje do instituta pripravništva. Obravnava obveznosti delodajalca v zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in vprašanje (ne)obveznosti zagotovitve zagovora. Prav tako obravnava tudi pravico delavca do odpravnine in odpovednega roka. Drugi del diplomske naloge je namenjen primerjavi in podrobnejši analizi različnih kolektivnih pogodb v delu, ki se neposredno nanaša na opravljanje poskusnega dela in z njim povezanih pravnih vprašanj. Prvi sklop drugega dela diplomske naloge se osredotoča na pomen in posamezne značilnosti dogovora strank o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi. Ta je bistvenega pomena za zakonitost morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Nekaj besed je namenjenih tudi vprašanju dopustnosti dogovora o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Z vidika različnih kolektivnih pogodb analizira trajanje poskusnega dela in njegov pomen. Drugi sklop drugega dela podrobneje ureja postopek pred in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vidika tega podrobneje analizira vlogo in pomen ter pristojnosti ocenjevalnega organa za spremljanje poskusnega dela. Prav tako pa obravnava sam postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela z možnostjo vmesnega preizkusa usposobljenosti poskusnega delavca. Na koncu analizira tudi vprašanje objektivnosti ocene poskusnega dela ter seznanitev delavca z njo. Zadnji del diplomske naloge podrobneje obravnava izbrane primere nekatere novejše sodne prakse. Pri tem se v največji meri osredotoča na vsebinske razloge na podlagi katerih je sodišče zavzelo končno odločitev. Prav tako je nekaj besed namenjenih razmerju med ugodno in neugodno rešenimi delovno pravnimi spori v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Ključne besede: poskusno delo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusni delavec, delodajalec, kolektivna pogodba, postopek odpovedi, ocenjevalni organ, komisija, ocena poskusnega dela.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1273; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V diplomskem delu so opisani koraki delodajalca pri iskanju novih sodelavcev. Podrobneje so predstavljeni koraki od objave prostega delovnega mesta do izbire primernega kandidata. Delodajalec mora biti pri svoji izbiri pozoren na več različnih kompetenc kandidatov. V delu so tudi navedene obveznosti in pravice delodajalca ter na drugi strani delavca. Pomembna je pravilna sklenitev pogodbe o zaposlitvi, zato so podrobneje predstavljene različne oblike pogodb. Z davčnega vidika bomo predstavili primerjavo med podjemno in avtorsko pogodbo. Z računovodskega vidika pa bomo naredili izračun plače za podjenmo in avtorsko pogodbo.
Ključne besede: delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, postopek izbire
Objavljeno v DKUM: 13.11.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 84
Celotno besedilo (845,53 KB)

Opis: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Ključne besede: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2966; Prenosov: 574
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Odločitev za materinstvo bi morala biti najenostavnejša in hitra odločitev, a dandanes ni taka. Ženske se vključujejo na trg dela, ker hočejo biti enakovredne moškim tako v poslovnem svetu kot doma – želijo biti enakovredne sohraniteljice družine. Zato se vse več izobražujejo in posledično kasneje vstopajo v delovna razmerja in materinstvo prelagajo na kasnejše obdobje, ko čutijo, da služba zaradi nosečnosti ne bo ogrožena. Z diplomskim delom sem želela izpostaviti probleme, s katerimi se srečujejo predvsem ženske delavke, ki se odločajo za materinstvo. Zaposlene ženske, ne glede na vrsto zaposlitve, nosečnost načrtujejo, da se izognejo morebitni izgubi službe, da se finančno osamosvojijo, si dokončno zgradijo kariero in rešijo stanovanjski problem. Kljub skrbnemu načrtovanju pa 38 odstotkov žensk, ki so sodelovale v anketi, v sebi še vedno nosi strah pred izgubo službe zaradi nosečnosti. Glede na rezultate ankete delodajalci kljub zakonski prepovedi na zaposlitvenih razgovorih še vedno velikokrat zastavljajo vprašanja o zakonskem stanu in načrtovanju družine. Ne glede na vse pa so anketiranke povedale, da se na delovnem mestu dobro počutijo in da so naloge, ki jih opravljajo v službi, njihovemu stanju primerne.
Ključne besede: zakon o delovnih razmerjih, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pogodba o zaposlitvi, noseča delavka, materinstvo, dopust
Objavljeno v DKUM: 22.11.2016; Ogledov: 992; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Pri podpisu pogodbe o zaposlitvi se na novo zaposleni po navadi premalo poglobijo v pogodbo. Menim, da ne razumejo vseh členov pogodbe. To je lahko problematično takrat, ko se odnos med zaposlenim in delodajalcem poslabša. Takrat zaposleni večinoma ne poznajo svojih pravic in v primeru spora ne znajo pravilno reagirati. Zato je ključno, da se vsak zaposleni z natančnim branjem pogodbe o zaposlitvi seznani z njeno vsebino. Na ta način se bo v teh viharnih časih na trgu dela tudi rešil marsikaterega dvoma in strahu pred izgubo zaposlitve oziroma se bo svojih možnosti bolje zavedal. Če zaposleni pogodbe ne razume v celoti ali je pri posameznih členih v dvomu glede njihove vsebine, se mora o tem posvetovati tudi s svojim delodajalcem. Pred podpisom je namreč še čas za spremembo posameznih členov, po podpisu je pa to veliko težje. Tudi če ne gre za spremembe, bo vsak delodajalec spoštoval zanimanje novo-zaposlenega za podrobnosti v pogodbi. Tako se bosta oba precej bolje zavedala svojih pravic in obveznosti, morebitni spori pa bodo rešeni hitreje oziroma do njih sploh ne bo prišlo.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, delavec, delodajalec, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 892; Prenosov: 106
Celotno besedilo (671,72 KB)