| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK OB PRENEHANJU POGODBE O TRGOVSKEM ZASTOPNANJU (AGENCIJSKE POGODBE)
Grega Paternoster, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je, po uvodu, v prvem poglavju predstavljena pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba, predvsem njen gospodarski oziroma ekonomski namen, veljavna ureditev pogodbe v Obligacijskem zakoniku - v nadaljevanju OZ, kakor tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala pred sprejetjem OZ v Zakonu o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR. V istem poglavju je predstavljena tudi ureditev te pogodbe v Direktivi Sveta 86/653/EGS o usklajevanju zakonodaj držav članic o samozaposlenih trgovinskih zastopnikih z dne 18. december 1986 - v nadaljevanju Direktiva 86/653/EGS s katero je OZ usklajen ter Vzorčna pogodba o trgovinskem zastopanju Mednarodne trgovinske zbornice - v nadaljevanju Vzorčna pogodba MTZ. Prav tako je v tem poglavju opravljena razmejitev agencijske pogodbe od njej podobnih pogodbenih tipov – distribucijske pogodbe, franšizing pogodbe, komisijske pogodbe in posredniške pogodbe. V drugem poglavju so predstavljena splošna pravna pravila o prenehanju pogodbenih razmerij trajnejše narave in sicer 332. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja trajne narave, ki je sklenjeno za določen čas in 333. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. 332. in 333. člen OZ sta lex generalis v razmerju do 830. in 831. člena OZ, ki kot lex specialis urejata prenehanje agencijske pogodbe, sklenjene za nedoločen oziroma za določen čas. Naslednje oziroma osrednje poglavje je namenjeno posebnim pravnim pravilom o prenehanju agencijske pogodbe. Pravila iz OZ podrobno določajo pogoje za prenehanje pogodbenega razmerja med agentom in naročiteljem ter pravice in obveznosti strank ob prenehanju pogodbe. Pravila so večinoma kogentne narave in nekoliko bolj varujejo agenta kot naročitelja, saj je agent praviloma šibkejša stranka v pogodbenem razmerju. Pravila, ki določajo prenehanje agencijske pogodbe delimo v dve skupini in sicer pravila, ki urejajo redno prenehanje pogodbe, kjer bodo opisani pogoji za prenehanje pogodbe sklenjene za nedoločen in določen čas in pravila, ki določajo izredno prenehanje pogodbe – odstop od pogodbe brez odpovednega roka. Sledijo še podpoglavja o institutih, ki jih je v naš pravni red vnesel OZ in sicer o odpravnini, kot institutu, ki je normiran oziroma urejen v korist agenta in institutu konkurenčne prepovedi po prenehanju pogodbe, ki je določena v korist druge stranke agencijske pogodbe, to je, naročitelja. V diplomskem delu so poleg veljavne ureditve agencijske pogodbe v našem pravnem redu, prispevkov pravne teorije, predstavljene tudi številne odločitve slovenskih višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter Sodišča Evropske unije v konkretnih primerih.
Ključne besede: pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), agent, naročitelj, pogodbeno razmerje trajne narave, redno in izredno prenehanje agencijske pogodbe, resen vzrok, odpravnina, konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe.
Objavljeno: 17.08.2012; Ogledov: 3609; Prenosov: 1068
.pdf Celotno besedilo (463,35 KB)

2.
POT DISTRIBUCIJE BLAGA S POUDARKOM NA UPORABI KOMISIJSKE, POSREDNIŠKE ALI POGODBE O TRGOVSKEM ZASTOPANJU
Denis Božičko, 2013, diplomsko delo

Opis: Tekom diplomskega seminarja smo se osredotočili na gospodarske pogodbe, namenjene distribuciji blaga. Ugotovili smo, da je posredovanje eden najstarejših trgovskih poslov, ki so ga poznali že v stari Grčiji in Rimu. Pri posredniški pogodbi se posrednik zaveže povezati komitenta po njegovem nalogu z drugimi osebami. Posredniška pogodba je neformalna pogodba, kar pomeni, da ni predpisana posebna oblika. Stranki se lahko dogovorita, da bo pogodba v pisni obliki. Ugotovili smo, da imata tako posrednik kot tudi naročitelj svoje pravice in obveznosti. Posrednik mora opravljati posredovanje kot dober gospodarstvenik, preveriti mora boniteto kupca, medtem ko mora naročitelj posredniku plačati provizijo. Pri komisijski pogodbi smo se osredotočili na pravna razmerja, ki nastanejo med komisionarjem, komitentom in tretjo osebo. Pri komisijski pogodbi se komisionar zavezuje, da v svojem imenu na račun komitenta opravi enega ali več poslov. Za ta posel tudi prejme provizijo. Pri komitentovih obveznostih smo opazili, da lahko komisionar posreduje komitentu različno stroga navodila, ki jih mora upoštevati, komitent pa mora, enako kot naročitelj, posredniku plačati provizijo. Zadnja izmed pogodb pa je pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), ki je namenjena za opravljanje več pravnih in drugih dejanj ter poteka med zastopnikom (agentom) in naročiteljem (principalom). Pri tej pogodbi je posebnost prenehanje razmerja, ki lahko preneha redno ali izredno. Pri rednem prenehanju je odvisno od tega, ali je pogodba sklenjena za nedoločen ali določen čas. Posebnosti pogodbe o trgovskem zastopanju sta tudi odpravnina (določen denarni znesek, ki ga lahko zastopnik uveljavlja ob prenehanju pogodbe) ter konkurenčna prepoved (preprečitev negativnega vpliva nasprotujočih si interesov).
Ključne besede: gospodarske pogodbe, posredniška pogodba, komisijska pogodba, pogodba o trgovskem zastopanju
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 1258; Prenosov: 727
.pdf Celotno besedilo (611,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici