| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna razmerja pri pogodbi o nepremičninskem posredovanju (primerjalno pravna ureditev po slovenskem in avstrijskem pravu)
Martina Koser Dolenc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga celovito analizira pravna razmerja pri pogodbi o nepremičniskem posredovanju po slovenskem in avstrijskem pravu. Poudarek je v podrobni predstavitvi in opisu pravic in obveznosti strank, ki izhajajo iz posredniške pogodbe. V Sloveniji je posredniška pogodba urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) in sicer v členih od 837. do 850. Posredniška pogodba je dvostranska obvezna, odplačna, neoblična pogodba. Pravna pravila v zvezi s posredniško pogodbo po OZ so večinoma dispozitivne narave, kar daje strankam možnost, da vprašanja o pravicah in obveznostih pogodbenih strank uredijo drugače, kot so v samem zakonu. Pogodba o nepremičninskem posredovanju je urejena v Zakonu o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr). Sama pogodba o nepremičninskem posredovanju je urejena v 13. členu. Pogodba o nepremičninskem posredovanju mora biti sestavljena v skladu z določbami zakona, ki zagotavljajo varstvo potrošnika pri najpomembnejših elementih pogodbe, kot so višina plačila oziroma provizije, vsebina in trajanje pogodbe. V njej morajo biti tudi natančno zapisane dolžnosti posrednika. Zakon tako vsebuje več kogentnih določb, saj njihove uporabe s pogodbo ni mogoče izključiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank, oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu naročitelja. Tako je npr. določena maksimalna višina plačila za posredovanje pri nakupnih in prodajnih poslih v zvezi z nepremičnino, predpisana je obvezna pisna oblika pogodbe o posredovanju, trajanje pogodbe o posredovanju pa je omejeno na devet mesecev. Določbe Obligacijskega zakonika o posredniški pogodbi se pri posredovanju v prometu z nepremičninami uporabljajo subsidiarno, v primerih, ko Zakon o nepremičniskem posredovanju posameznih vprašanj posredovalnega razmerja ne ureja in če določbe Obligacijskega zakonika niso v nasprotju z določbami Zakona o nepremičninskem posredovanju. Avstrijski zakon ureja posredništvo v zakonu o posredništvu (Maklergesetz). Za posredniško pogodbo se uporabljajo tudi določbe civilnega zakonika (Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch). Posredniška pogodba je po avstrijski zakonodaji enostransko obvezna, neoblična, neodplačna. V magistrski nalogi so predstavljene obveznosti posrednika, obveznosti naročitelja, zahtevek nepremičninskega posrednika za provizijo in povračilo stroškov, dogovori o proviziji v primerih neuspešnih posredovanj, ekskluzivno posredovanje, dvojno posredovanje in kogentne določbe zakona. Pomembne določbe za pogodbe pri nepremičninskem posredovanju so tudi v zakonu o varstvu potrošnikov (Konsumentenschutzgesetz), kjer so med drugim določene posebne pojasnjevalne dolžnosti nepremičninskega posrednika in časovno omejena veljavnost pogodb o ekskluzivnem posredovanju. V Uredbi zveznega ministra za gospodarstvo o stanovskih in izvajalskih pravilih nepremičninskih posrednikov (Immobilienmaklerverordnung), je zajet avstrijski kodeks poklicne etike in določeno najvišje dovoljeno plačilo za nepremičninske posrednike.
Ključne besede: posredniška pogodba, provizija, nepremičninsko posredovanje, pogodba o nepremičninskem posredovanju, posredniška pogodba Avstrija
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1539; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
VLOGA STROKOVNE POMOČI NEPREMIČNINSKIH POSREDNIKOV PRI PRODAJI NEPREMIČNIN
Helena Kozole, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nepremičninski posrednik je po 2. odstavku Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, imeti mora licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in biti vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov. Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli zajemajo vse dejavnosti za vzpostavitev stika med naročiteljem in tretjo osebo, pogajanja in pripravo za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je določena nepremičnina. Prav zaradi povečanega obsega dejavnosti v gospodarskem sistemu in normativne neurejenosti je bil leta 2003 sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju, katerega glavni namen je bil določiti pravila za varno in skrbno posredovanje v prometu z nepremičninami, ki jih morajo posredniki upoštevati pri svojem delu. V diplomskem delu smo se dotaknili pojmov, s katerimi se srečujejo tako ljudje, ki želijo kupiti ali prodati nepremičnino, kot tudi tisti, ki opravljajo storitve nepremičninskega posredovanja. Mednje gotovo sodi pogodba o posredovanju, ki jo skleneta nepremičninska družba in naročitelj, kjer se le-ta zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (1. odstavek 13. člena ZNPosr). Obvezno mora vsebovati tudi podatke o zavarovanju pred odgovornostjo, nepremičninskega posrednika, ki opravlja določen posel in stroške ter način plačila za opravljene storitve. Poleg virov materialnega prava, kamor uvrščamo Stvarnopravni zakonik (SPZ), in so v njem zapisane vrste stvarnih pravic, vsebina in njihova načela, poznamo še vire procesnega prava, kjer med temeljni procesni zakon na nepremičninskem področju uvrščamo Zakon o zemljiški knjigi, kjer so poleg materialnih določb tudi določbe o zemljiškoknjižnem postopku. Med stvarne pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, uvrščamo lastninsko pravico in pravico stvarnega bremena, zemljiški dolg, hipoteko in stavbno pravico, med obligacijske pa predkupno, odkupno, zakupno in najemno pravico, pravico prepovedi in odtujitve ter posebno pravico uporabe javnega dobra. Prav pri lastninski pravici prevladuje napačno mnenje, da je za njen prenos dovolj že sklenjena prodajna pogodba, vendar pa je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pri prodajni pogodbi, kjer je nepremičnina opredeljena kot predmet pogodbe, mora biti le-ta opisana tako, da je izključen vsakršen dvom, za katero nepremičnino gre. Nepremičninska družba mora pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero je posredovala, preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine ter pogodbeni stranki jasno in razumljivo pisno opozoriti na morebitne pravne oziroma stvarne napake nepremičnine (1. odstavek 23. člena ZNPosr). To pomeni, da mora pri opravljanju storitev posredovanja z nepremičninami ravnati s profesionalno skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Ključne besede: nepremičninski posrednik, zakon o nepremičninskem posredovanju, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga, kupoprodajna pogodba.
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 1060; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (902,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici