| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA ZARADI POŠKODB PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI IN MOŽNOST SKLENITVE ZAVAROVANJA
Marjana Miklavčič Podbelšek, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pri kakršnem koli ravnanju človeka ali opravljanju sleherne dejavnosti, dela oz. lahko nastane škoda, ki jo ima oškodovanec ob določenih pogojih pravico dobiti povrnjeno. Enako je lahko v situaciji pri delu delavca, v delovnem razmerju, s tem da je delavec lahko povzročitelj škode ali oškodovanec na drugi strani. Zakon o delovnih razmerjih ureja primere, ko delavec na delu ali v zvezi z delom delodajalcu povzroči škodo, vendar delavec odgovarja za nastanek škode le, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delavca za storjeno škodo se presoja mnogo manj strožje, kot odgovornost delodajalca za škodo delavca, ravno tako pa mu lahko delodajalec storjeno škodo ali odpiše ali zmanjša. V delovnem razmerju pa večkrat nastanejo primeri, ko delavec pri delu ali v zvezi z delom povzroči škodo tretji osebi. V takšnih primerih Zakon o delovnih razmerjih napotuje na 147. člen Obligacijskega zakonika. V tem primeru ni pomembno ali je delavec ravnal tako, kot se od njega zahteva, temveč ali je ravnal tako, kot bi moral ravnati njegov delodajalec. Gre za običajno strožja merila, zato je večinoma delodajalec dolžan tretji osebi povrniti škodo. Odgovornost delodajalca za primer poškodbe delavca pri delu ali v zvezi z delom je določena v 184. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora delodajalec delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, le-to povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. To pomeni, da delodajalec za škodo lahko odgovarja krivdno (namen, huda in tudi majhna malomarnost), pa tudi objektivno, to je celo brez kakršnekoli krivde. Odškodninsko zavezo delodajalca v ožjem smislu se v konkretnih primerih ugotavlja s preučevanju temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti – škode, škodljivega dejstva – ravnanja, vzročne zveze in odgovornosti delodajalca. V kolikor so izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, mora delodajalec svojemu delavcu izplačati nastalo škodo. Z sklenjeno zavarovalno pogodbo lahko delodajalec prevali breme posledic tovrstne odškodninske odgovornosti na zavarovalnico. Pri zavarovanju odgovornosti ima oškodovanec na voljo direktni zahtevek proti zavarovalnici. Oškodovancu predhodno ni potrebno seznanjati odgovornih oseb, da je vložil zahtevek za povračilo škode. Vendar zavarovalnica jamči za škodo pod drugačnimi pogoji kot odgovorna oseba (zavarovanec oz. delodajalec) in jamči le v okviru zavarovalne pogodbe, s katero pa so možne različne omejitve ali izključitve jamstva. Pri odgovornostnih zavarovanjih se največkrat pojavljajo sledeče vprašanja: stopnja odgovornosti zavarovanca, ki je krita z zavarovanjem (lahka malomarnost, huda malomarnost), časovna opredelitev zavarovalnega primera (kdaj se šteje, da je nastopil zavarovalni primer, ki je krit z zavarovalno pogodbo), zneskovna omejitev jamstva oz. zavarovalna vsota (po dogodku, po zahtevku, letni agregat) in soudeležba zavarovanca – franšiza. V skladu z zavarovalno pogodbo je zavarovalnica dolžna preučiti zahtevke tako po utemeljenosti kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki, ter zavarovanca tudi zastopati v morebitnih sodnih postopkih.
Ključne besede: Ključne besede; delovno razmerje, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost, škoda, odškodnina, zavarovanje, zavarovalna pogodba.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 9128; Prenosov: 1050
.pdf Celotno besedilo (758,99 KB)

2.
INSTITUT ZAČASNEGA IN OBČASNEGA DELA V SLOVENSKI ZAKONODAJI
Ines Kramer, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava začasno in občasno delo kot eno izmed oblik fleksibilnega dela, ki se praviloma opravlja zunaj delovnega razmerja. V Sloveniji je bilo v preteklih letih začasno in občasno delo predmet urejanja več zakonov, ki naj bi celovito in enotno uredili to področje dela. Naposled se je zakonodajalec lotil urejanja kratkotrajnih oblik dela po segmentih, glede na posamezno skupino upravičencev. Z Zakonom o urejanju trga dela je uspešno vpeljal in uredil začasno in občasno delo upokojencev, ki slednjim od 1. julija 2013 dalje omogoča ponovni vstop na trg dela, brez poseganja v njihove pokojnine ali upokojenski status. Posebnost tega dela je, da kljub temu, da lahko pri njem obstajajo elementi delovnega razmerja, ne temelji na pogodbi o zaposlitvi, ampak na pogodbi civilnega prava. Na področje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je zakonodajalec korenito posegel z novelo Zakona za uravnoteženje javnih financ. Z vključitvijo študentskega dela v sistem socialnih zavarovanj, od 1. februarja 2015 dalje, se je slednje približalo ostalim oblikam dela. Z vidika stroškovne obremenitve tako ne predstavlja več nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlitve, opravljeno delo pa se dijakom in študentom preračuna v zavarovalno dobo v sorazmernem delu. Še zmeraj ostaja na področju študentskega zaposlovanja odprtih veliko področij, ki jih bo potrebno v prihodnosti urediti. Glede na potek reform na področju začasnega in občasnega dela, menim, da lahko v prihodnosti pričakujemo vpeljavo in pravno ureditev nove oblike kratkotrajnega dela, namenjeno brezposelnim osebam. Kratkotrajno delo se lahko opravlja tudi na drugih pravnih podlagah, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa tudi na podlagi podjemne in avtorske pogodbe, v kolikor delo ne vsebuje elementov delovnega razmerja. S primerjavo dela na različnih pravnih podlagah ugotavljam prednosti in pomanjkljivosti posamezne oblike dela, pri kateri obliki dela so pravice osebe, ki opravlja delo najbolj zaščitene in katera oblika dela predstavlja najmanjši strošek za delodajalca. Začasno in občasno delo mora biti ustrezno pravno urejeno. To pomeni, da mora ob veliki meri fleksibilnosti, ki jo ta oblika dela nudi delodajalcem, biti zagotovljena primerljiva socialna varnost šibkejši stranki znotraj tega razmerja. Prav tako se z ustrezno ureditvijo tega dela lahko uspešno omejuje zaposlovanje na črno, odpravlja problem segmentacije na trgu dela, z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov pa se preprečuje zloraba kratkotrajnih oblik dela na škodo rednih delovnih razmerij.
Ključne besede: začasno in občasno delo, delo upokojencev, študentsko delo, pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o delu, avtorska pogodba
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 539; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (897,38 KB)

3.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Ključne besede: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1415; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici