1. Umetna inteligenca na področju izobraževanja z vidika učiteljevFeliks Strehar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo umetne inteligence (UI) v izobraževanju z vidika učiteljev. Namen dela je bilo raziskati, kakšne so dosedanje izkušnje z uporabo orodij UI, ali vidijo UI kot uporabno, ali jo uporabljajo v svojem učnem procesu, kako jim najbolj koristi ter kakšne so njihovi pogledi na prihodnost izobraževanja. Uporabljena metodologija vključuje anketiranje učiteljev, katerih odgovore smo analizirali. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji prepoznavajo prednosti UI, kot so prilagajanje učnih vsebin in avtomatizacija rutinskih nalog, vendar opozarjajo tudi na potrebo po dodatnem usposabljanju. Ugotovitve vključujejo priporočila za večje vlaganje v tehnično izobraževanje učiteljev ter skrb za etično uporabo UI v izobraževalnem procesu. Zaključki nakazujejo, da lahko UI bistveno izboljša izobraževanje, vendar je potreben premišljen pristop k njeni integraciji, da bi ohranili človeški element v učenju.
Ključne besede: Umetna inteligenca (UI), pogledi učiteljev, izobraževalni proces, etična uporaba umetne inteligence.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (962,73 KB) |
2. Pogledi učiteljev na vpliv epidemije covida-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji : magistrsko deloPia Novak, 2023, magistrsko delo Opis: Socialni razvoj je pomemben segment slehernega posameznika, ki prispeva k vzpostavljanju novih interakcij in kompetentnosti, ki vodijo k oblikovanju lastne identitete. Z uspešno razvitimi socialnimi kompetencami otroci pridobivajo na samozavesti in gradijo kakovostne medsebojne odnose, ki so za delovanje v družbi ključni. Razvoj socialnih kompetenc je odvisen tako od posameznikovih značajskih lastnosti kot okolja, v katerem biva in opravlja pomembne življenjske funkcije. Le-to je bilo močno spremenjeno v času epidemije covida-19. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 184 učiteljev razrednega pouka v osnovnih šolah v Sloveniji raziskati poglede učiteljev o vplivu epidemije covid-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji. Zanimalo nas je, kako so po mnenju učiteljev omenjen razvoj zaznamovali ukrepi v vzgoji in izobraževanju, ki so bili uvedeni z namenom preprečevanja širjenja virusa ter na katero področje socialnega razvoja so le-ti imeli največji vpliv. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da je po mnenju učiteljev celotno obdobje epidemije in z njim povezanimi ukrepi močno zaznamovalo socialni razvoj posameznika. Največ primanjkljajev so učitelji zaznali na področju učenčeve komunikacije in izražanja, povišanju števila konfliktnih situacij, oteženem reševanju le- teh, zmanjšani samostojnosti ter socializiranosti.
Ključne besede: pogledi učiteljev, socialni razvoj, covid-19, epidemija, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 131
Celotno besedilo (559,07 KB) |
3. Pogledi osnovnošolskih učiteljev na formativno spremljanje : magistrsko deloMonika Sušec, 2023, magistrsko delo Opis: Formativno spremljanje postaja v današnjih časih vedno pogostejši pristop, ki ga pri svojem poučevanju uporabljajo učitelji tako pri mlajših kot tudi starejših učencih. Gre za pristop, ki postavlja učenca v središče učnega procesa ter ga spremeni iz pasivnega v aktivnega udeleženca vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu naše magistrske naloge smo v prvem delu natančneje predstavili preverjanje in ocenjevanje znanja, v drugem delu pa opredelili formativno spremljanje.
Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dobro osnovnošolski učitelji poznajo formativno spremljanje in njegove posamezne elemente, kako pogosto se jih poslužujejo pri lastnem poučevanju ter katere prednosti in pomanjkljivosti pri tem opažajo. Sodelovalo je 153 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji dobro poznajo formativno spremljanje in njegove elemente, največ znanja o njem pa so pridobili na različnih izobraževanjih. Ugotovili smo, da učitelji po načelih formativnega spremljanja poučujejo občasno, najpogosteje pa se poslužujejo različnih elementov. Učitelji v formativnem spremljanju vidijo različne prednosti, kot so samostojnejši in aktivnejši učenci, večja samozavest in bolj razvito kritično mišljenje pri učencih ter večje sodelovanje med njimi. Težave imajo predvsem s časovno omejitvijo, ohranjanjem discipline v razredu ter vzdrževanjem motivacije učencev.
Ključne besede: osnovnošolski učitelji, formativno spremljanje, elementi formativnega spremljanja, pogledi osnovnošolskih učiteljev
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 715; Prenosov: 143
Celotno besedilo (2,64 MB) |
4. Nadarjenost in nadarjeni učenci pri pouku slovenščine - pogledi in stališča učiteljev pomurskih osnovnih šolSandra Svetec, 2016, diplomsko delo Opis: Vsak otrok ima temeljno pravico razvijati vse svoje sposobnosti in morebitne izjemne potenciale, šola pa je prva in osrednja nosilka odgovornosti, ki mu mora ta razvoj omogočiti. V evropskem prostoru se je, v primerjavi z ameriškim, skrb za izjemno sposobne, nadarjene učence pričela izpostavljati precej pozno. V današnjem slovenskem šolskem prostoru imamo zakonodajno-programska izhodišča za posebno obravnavo in vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci. Ta zahtevajo določene prilagoditve dela, drugačne didaktično-metodične pristope za skupino nadarjenih individuumov znotraj šolske populacije. Vendar pa sama zakonodaja ni dovolj. Pri uresničevanju koncepta na izvedbeni ravni, torej pri konkretnem uresničevanju na učenca usmerjenega učenja in razvijanju zavesti o individualnih potrebah nadarjenih učencev, so ključni njihovi učitelji. Od učitelja je v veliki meri odvisno, ali bo nadarjen posameznik na svojih močnih področjih do skrajnosti razvil zmožnosti, ki jih ima, ali bo ta razvoj oviran. V teoretičnem delu predstavljamo pojmovanja in koncepcije nadarjenosti, posebnosti in potrebe nadarjenih učencev, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci ter vloge, pomembnejše lastnosti in kompetence učitelja nadarjenih učencev. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave, v katero smo vključili učitelje slovenščine s celotnega Pomurja in z njo osvetlili nekatere ključne plasti omenjene problematike, predvsem pa z nadarjenostjo in nadarjenimi učenci povezane poglede in stališča učiteljev slovenščine pomurskih osnovnih šol. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri učitelji v praksi uresničujejo Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli ter, s katerimi ovirami in težavami se pri tem najpogosteje srečujejo.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, koncept, pogledi in stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1827; Prenosov: 285
Celotno besedilo (4,69 MB) |
