1. Strategije pogajanj kot vodilo uspešnega delovanja organizacijeMatej Urbanč, 2023, magistrsko delo Opis: Pogajanja so neločljiv del našega vsakdana, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Nenehno se znajdemo v situacijah, kjer si želimo pridobiti nekaj, česar trenutno nimamo. Pogajanja predstavljajo ključno orodje za doseganje teh želenih ciljev. V življenju imamo različne interese, stališča in cilje, a so pogajanja tisti proces, ki omogočajo, da se te razlike premostijo z namenom osvojitve želenega stanja.
Tudi v gospodarstvu se pogosto srečujemo z različnimi interesi med partnerji in organizacijami. Ta neskladja so v resnici gonilna sila napredka, saj spodbujajo iskanje rešitev in inovacij. Usklajevanje stališč je ključno za učinkovito delovanje in sodelovanje med organizacijami, saj omogoča, da se kljub razlikam dosežejo skupni cilji. Pogajanja so tako most med različnimi interesi in so ključna za doseganje uspeha tako na osebni kot tudi poslovni ravni, so pogoj za konkurenčno delovanje in uresničevanje poslanstva organizacij.
Glavni namen pogajanj je doseči sklenitev dogovora, čeprav je pot do tega cilja pogosto zapletena in zahtevna. Ključnega pomena za uspeh pogajanj so pripravljenost in spretnosti pogajalcev ter način, kako se znajdejo v procesu pogajanj. Uspešni pogajalci se osredotočajo na svoje prednosti in hkrati znajo nadzirati svoja ravnanja, vztrajajo s potrpežljivostjo, iščejo kompromise in kreativne rešitve ter si prizadevajo premagovati razlike med udeleženci. V pogajalskem procesu imamo na voljo različne strategije in taktike, ki vplivajo na izid pogajanj. Izbor teh strategij je ključen, saj lahko odločilno vplivajo na končni rezultat. Pomembno je znati pravilno uporabiti različne pristope in prilagoditi svojo taktiko glede na posamezno situacijo in razpoloženje ter zahteve nasprotne strani. Poznavanje, kako in kdaj uporabiti določene metode, je ključno za doseganje optimalnih rezultatov in ciljev pogajanj.
V magistrski nalogi smo predstavili namen in poglavitne značilnosti, cilje ter pristope k pogajanjem. Poudarili smo njihov pomen pri razreševanju konfliktnih situacij, ki nastanejo zaradi neskladnosti interesov pogajalcev. Dotaknili smo se komunikacijskih dimenzij pogajanj in opozorili na primerno izražanje stališč drugim sogovornikom ter izpostavili etična ravnanja na pogajanjih. V nadaljevanju smo se osredotočili na pogajalce kot udeležence pogajanj in izrazili pomembnost, da poznamo sebe kot pogajalca ter svoje prednosti in slabosti. Spoznali smo dejstvo, da se dobri pogajalci ne rodijo, temveč to postanejo s pomočjo vaj in izkušenj. Analizirali smo tudi izsledke raziskave, ki kažejo, da smo kot pogajalci preveč prepričani vase in pogosto nepotrpežljivi. Izkazali smo tudi pomembnost z zadovoljstvom in dobrim počutjem na delovnem mestu, kar motivira pogajalce k večji angažiranosti in učinkovitosti.
V poglavju o pogajalskih strategijah in taktikah smo navedli vrste le-teh in njihove značilnosti ter uporabnost. Poudarili smo, kako ključno je izbirati pravilne strategije in taktike glede na okoliščine, v katerih potekajo pogajanja, z upoštevanjem naravnanosti drugih udeležencev. Poglobili smo se v analizo celotnega procesa pogajanj. Izpostavili smo ključnost priprav, izbiro ustreznih pogajalcev in zbiranje informacij o drugih udeležencih ter njihovih ciljih. Hkrati smo izrazili nujnost po določitvi lastnih ciljev in pripravo načrta za njihovo doseganje. V začetni fazi pogajanj se izrazi naša pripravljenost, ki jo je ključno podkrepiti s pravilnimi pristopi in ustvarjanjem primernega delovnega okolja ter ravnanj, ki omogočajo učinkovite razprave. Poudarili smo pomen zbliževanja stališč, ki je odločilen za doseganje končnega dogovora. Obravnavali smo tehnike zaključevanja pogajanj in izbire pravega momenta ter vrednotenje doseženega. Spoznali smo pogajanja v okviru socialnega dialoga med socialnimi partnerji na primeru kolektivnih pogajanj za sprejem Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti ter izvedli in analizirali intervju s karierno pogajalko teh pogajanj. Ključne besede: poslovna pogajanja, udeleženci v pogajanjih, pogajalski proces, pogajalske strategije, komuniciranje v pogajanjih, sporazum Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,06 MB) |
2. Primerjava poslovnih pogajanj v Sloveniji in na Japonskem s študijo primeraEva Gerold, 2023, magistrsko delo Opis: Vsak izmed nas je že slišal za besedo pogajanja. Vendar se večina sploh ne zaveda, za kako zahteven proces gre. Veljajo za eno izmed najbolj zapletenih oblik komuniciranja, pri kateri sodelujeta vsaj dve ali več strani. Gre namreč za proces iskanja skupnih interesov, sporazumov in dogovorov, s katerimi bi vse vpletene strani od pogajanj imele čim večji izkupiček. S pogajanji smo se srečali prav vsi. Kot otroci, ko smo starše skušali prepričati, da nam dovolijo sladkarijo ali ko smo na tržnici barantali za ceno zelenjave. Pogajanja se torej dogajajo v zasebnem in tudi poslovnem življenju, kjer smo se lahko znašli v situaciji, ko smo želeli nadrejenega prepričati za višjo plačo.
Vendar so pogajanja vse prej kot enostavna. Še posebej zapletena pa so pogajanja v medkulturnem okolju. Ko se srečamo s tujimi poslovneži, nas lahko presneti, kako različna kultura, navade in običaji vplivajo na obnašanje ljudi pri poslovanju. S poznavanjem le-teh se pri poslovanju lahko izognemo morebitnim neprijetnim situacijam in nesoglasjem.
Najprej smo definirali, kaj so poslovna pogajanja ter kako potekajo. Pri tem smo predstavili faze pogajanj in kako poteka podpis sporazuma. Zanimalo nas je, kdo je poslovni pogajalec in kakšne so njegove lastnosti. Predstavili smo tudi različne pogajalske stile, taktike in strategije pogajanj, ki jih lahko uporabimo.
V naslednjem poglavju smo opredeli poslovna pogajanja v medkulturnem okolju, pri čemer smo ugotovili, da ljudje v današnjem času vedno več potujejo in obiskujejo lokacije, ki so bolj oddaljene, kot smo bili navajeni v preteklosti. Prav zato so mednarodni posli postali nekaj vsakdanjega. Opredelimo jiih lahko na enak način kot pogajanja. Razlikujejo se le v tem, da so pri mednarodnih pogajanjih stranke različnih narodnosti.
V drugem delu smo predstavili Japonsko, ki velja za precej drugačno. Ugotovili smo, da gre za otroško državo, z glavnim mestom Tokio. Predstavili smo navade, običaje in kulturo Japonske. Posebej smo se posvetili pogajanjem na Japonskem, kjer smo opredelili značilnosti pogajanj ter kako pri njih potekajo poslovni sestanki. Ugotovili smo, da so Japonci precej zaprti ljudje, ki ne marajo izkazovati svojih občutkov v javnosti. Zelo spoštujejo hierarhijo v podjetju in so zelo skupinsko usmerjeni. Njihove navade in običaji pri poslovanju pa so precej drugačni od evropskih, zato je pred poslovnimi srečanji z njimi pomembno, da jih dobro preučimo. Zanimalo nas je tudi, kakšen je položaj žensk na poslovnem področju, pri čemer smo ugotovili, da so še vedno precej manj cenjene kot moški.
Da bi njihovo poslovanje še bolje preučili, smo v nadaljevanju opravili intervju s poslovnežem Simonom Kupljenom, ki je zaposlen pri podjetju Sandvik. Gre za visokotehnološko podjetje, ki izdeluje orodje in opremo za pomoč pri rudarjenju in infrastrukturah. Pri svojem delu pa poslujejo tudi z Japonci.
V tretjem delu smo podrobneje predstavili Slovenijo. Prav tako smo opredeli njene osnovne značilnosti. Torej gre za evropsko državo z glavnim mestom v Ljubljani. Podrobneje smo spoznali navade, običaje in kulturo prebivalcev. Zanimalo nas je tudi poslovanje in pogajanja v Sloveniji. Zato smo tudi tukaj preučevali, kako potekajo začetni kontakti in sestanki, na kakšen način komunicirajo, kaj je ključnega pomena pri pogajanjih in kako se poslovanje po navadi zaključi. Ugotovili smo, da so slovenski poslovneži predvsem individualisti, da se na poslovna pogajanja po navadi ne pripravijo tako dobro, kot bi bilo potrebno. V poslih pa je opaziti vedno več žensk, tudi na vodilnih položajih.
Zanimalo nas je, kako potekajo poslovna pogajanja med slovenskimi poslovneži. Zato smo se odločili za intervju z Jernejem Okrogelnikom, ki je vodja nabave in prodaje v podjetju Okrogelnik d.o.o. Gre za podjetje, ki se ukvarja s prodaja elektro in gradbenega materiala v poslovalnici v Radljah ob Dravi. Predstavil nam je, kako se v njihovem podjetju pogajajo z drugimi slovenskimi podjetji. Ključne besede: Mednarodno poslovanje, poslovna pogajanja, pogajalski proces, poslovni pogajalec, taktike pogajanj, Japonska, Slovenija, kultura. Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. Medkulturna diverziteta in taktike poslovnih pogajanj na primeru izbranih državNik Tominc, 2022, magistrsko delo Opis: V življenju nikoli ne dobimo tega kar hočemo, dobimo to, za kar smo se pripravljeni izpogajati. Nekaj moremo spremeniti, da bi dobili, kar si želimo. Najprej moramo vedeti, kaj si pravzaprav želimo – v nasprotnem primeru bomo izgubili. Pogajati se je treba popolnoma za vse. V našem interesu je, da razumemo interese drugih ljudi, kar pomeni da tisti, s katerim se pogajamo ni sovražnik ampak poslovni partner. V nasprotnem primeru je težko doseči to, kar želimo.
Kulturno raznolika okolja so tista, ki ustvarjajo nove izzive v prepoznavanju, vzgajanju in raziskavi različnih kulturnih skupin. Medkulturna raznolikost nakazuje potrebo po poznavanju različnih družb. Družbe imajo različne vrednote in vplivajo na raznolike taktike pri poslovnih pogajanjih po svetu. Kulturne razlike na pogajanja vplivajo na način, kako ljudje pridobivajo zaupanje in kako delijo informacije. Pridobivanje informacij pri pogajanjih je ključno.
Kako kulturne razlike vplivajo na poslovna pogajanja? Kakšni pogajalski slogi so komu bližje, glede na to na katerem kontinentu ali v kateri državi živi? Kakšni so običaji in vrednote ljudi po svetu? Odgovore na omenjena vprašanja zajema medkulturna diverziteta in taktike poslovnih pogajanj. V končni fazi na različne pogajalske strategije vpliva tudi starost, razgledanost in socialen status. Obstaja več glavnih področij, pri katerih pridejo razlike med kulturami najbolj do izraza. Formalni ali neformalni pristop. Direkten ali posreden stil komunikacije. Želja po zmagi pri pogajanju ali želja po kompromisu. Z vključevanjem emocij ali brez. Želja po dolgoročnem sodelovanju ali samo enkraten posel. Odločitve sprejete skupaj z ekipo ali jih sprejme vodja sam. Kulture lahko imajo temeljne razlike kar lahko vodi do nastanka stereotipov. Izzive v kulturni raznolikosti vidimo kot kulturne, rasne in etnične skupine znotraj družbe. Ti faktorji lahko vodijo do predsodkov, ki nakazujejo na pomanjkanje zavedanja in kulturne neobčutljivosti. Ključne besede: Pogajalski proces, poslovna pogajanja, medkulturne razlike, pogajalske taktike Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 542; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,68 MB) |
4. Poslovna pogajanja med Slovenijo in HrvaškoJana Senica, 2018, magistrsko delo Opis: S pogajanji se danes srečujemo na vsakem koraku, in sicer tako v zasebnem življenju kot v poslovnem svetu. Pri pogajanjih sta vedno vpleteni vsaj dve strani, zato moramo znati uporabljati različne komunikacijske tehnike, saj nam bodo pri pogajanjih v prid in nam bodo ob zaključku prinesle zadovoljstvo in bomo dosegli želeni cilj. Pomembno je, da se znamo na pogajanja pripraviti, dodobra preučiti nasprotnikovo kulturo, izoblikovati pogajalske tehnike in se prilagajati različnim vrstam pogajalcev. V podjetjih potekajo pogajanja v domačem in tujem okolju. Ko predstavniki podjetij potujejo v tuje države, so pogosto presenečeni, kako lahko različni običaji narodov zapletejo njihovo poslovanje s tujimi državami. Na uspešnost medkulturnih pogajanj vpliva veliko dejavnikov, kot so jezik, religija, norme, vrednote, izobrazba, materialna kultura, življenjske razmere, etika, kultura, zato se morajo mednarodni pogajalci pred pogajanji prilagoditi na vse možne načine, da bi se lahko z nasprotno stranjo čim bolje razumeli. Magistrsko delo opisuje poslovna pogajanja med Slovenijo in Hrvaško. V prvem delu je predstavljena teorija o poslovnih pogajanjih, kakšen je sam proces pogajanj. Med Slovenijo in Hrvaško potekajo mednarodna pogajanja, zato je v delu opisano tudi, kaj vse je potrebno za uspešnost pogajanj v tujem okolju, na kaj mora biti pogajalec pozoren, kako se pripraviti na pogajanja v tujini ter kakšne so zaželene značilnosti pogajalcev. Podrobneje je opisana kultura in njen vpliv na poslovna pogajanja ter kako na potek samih poganjanj vpliva etika.
Drugi del je empirični, kjer sem preučevala značilnosti pogajalskih slogov Hrvatov in Slovencev, in kje so razlike med slogoma. V drugi del sem vključila tudi intervju, ki sem ga izvedla z vodjo prodaje v podjetju Famteh d.o.o. Ključne besede: poslovna pogajanja, proces poslovnih pogajanj, mednarodna pogajanja, pogajalski proces pri mednarodnih poslovnih procesih, etika, kultura, značilnosti pogajalskega sloga Hrvaške, značilnosti pogajalskega sloga Slovenije Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 2265; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. Pogajalske (ne)sposobnosti slovenskih managerjevBruno Završnik, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljena poslovna pogajanja, ki postajajo vedno bolj pomembna za vsako organizacijo. Novi pogajalski položaji so vedno bolj podobni pogajanjem med zaposlenimi. Z učenjem, kako biti boljši v pogajanjih z zaposlenimi, se pogajalci naučijo tudi, kako biti boljši v pogajanjih z dobavitelji ali kupci. Dobre lastnosti pogajalcev veliko prispevajo k njihovi uspešnosti v pogajanjih. Z raziskavo smo hoteli ugotoviti pogajalsko znanje in spretnosti slovenskih managerjev. Raziskava je dala številne ključne ugotovitve. Pogajalske spretnosti in sposobnosti slovenskih managerjev še vedno niso na zadovoljivem nivoju. Da bi bili bolj uspešni v pogajalskem procesu s tujimi pogajalci, morajo izboljšati pogajalske strategije in taktike. Ključne besede: pogajanje, poslovna pogajanja, pogajalski proces, strategije pogajanj Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1770; Prenosov: 154
Celotno besedilo (619,82 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. POSLOVNA POGAJANJA KOT OBLIKA PRIDOBIVANJA POSLOV V RAZLIČNIH KULTURNIH OKOLJIHManja Lipar, 2016, diplomsko delo Opis: Poslovanje podjetij s tujino je postalo vsakodnevna realnost. Podjetja se srečujejo z izzivi mednarodnega poslovanja. Pridobivanje poslov poteka skozi poslovna pogajanja. Ko se srečajo s tujimi kulturami, ki so različne naši, pride do prenekaterih ovir za vstop na tuji trg. Tu je poznavanje procesa pogajanj in tuje kulture ključnega pomena za premagovanje teh ovir.
Da bi vstopne ovire kar se da uspešno premagali, bomo v prvem delu podrobno spoznali pomen poslovnih pogajanj, pogajalski proces, vse od priprav na pogajanja pa do podpisa sporazuma. Ugotovili bomo pomen mednarodnih poslovnih pogajanj in njihove strategije za vstop na tuji trg. Spoznali bomo vlogo in pomen pogajalskih taktik in slogov ter okoliščine za njihovo uporabo.
Za uspešno pridobivanje poslov v različnih kulturnih okoljih je poznavanje kulture tuje pogajalske stranke prvotnega pomena. Tako bomo podrobno spoznali pomen nacionalnih kultur v mednarodnih poslovnih pogajanjih, vpliv kulturnih dejavnikov, seznanili se bomo s Hofstedejevo teorijo kulturnih dimenzij, raziskali vpliv kulturnih razlik na mednarodna pogajanja, preučili vpliv predsodkov in stereotipov na pogajalce in podrobneje spoznali medkulturno komunikacijo. Analizirali bomo pomen etičnega obnašanja v večkulturnem okolju in se seznanili s prakso obdarovanja s tujimi poslovnimi partnerji.
V drugem delu bomo na podlagi izkušenj uspešnega slovenskega podjetja Medex analizirali pogajanja na treh različnih svetovnih trgih. Tako bomo teoretični del podprli z dejansko poslovno prakso, ki jo ima podjetje s pridobivanjem poslov v mednarodnem okolju. Preučili bomo pogajalski slog izbranih držav in analizirali ugotovitve, ki smo jih pridobili na podlagi intervjuja.
V sklepnem delu bomo povzeli celotne ugotovitve, ki smo jih preučevali v diplomskem delu. Ključne besede: poslovna pogajanja, pogajalski proces, pogajalske taktike, kultura, pogajalski slog Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1283; Prenosov: 139
Celotno besedilo (769,11 KB) |
7. POGAJANJA MED RAZLIČNIMI KULTURAMIAntonija Tadić, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo prikazali značilnosti pogajanj med različnimi kulturami. Komunikacijske sposobnosti pogajalca morajo biti dobro razvite, če se želi uspešno pogajati. V procesu medkulturnih pogajanj moramo veliko pozornosti nameniti pripravi, ki zajema določitev ciljev, zbiranje informacij, izbiro strategije in ostale pomembne elemente.
Med proučevanjem mednarodnih pogajanj smo ugotovili, kako zelo pomembno je poznavanje drugih kultur in njenih pomembnejših značilnosti. Mednarodni pogajalec se mora zavedati kulturnih razlik in se naučiti določenih značilnosti kulture nasprotne strani. Biti mora pripravljen, prilagodljiv, zgraditi mora dobre medsebojne odnose, ne sme se preveč zanašati na stereotipe, znati mora poslušati in razumeti nasprotno stran. Le tako bo njegov uspeh v mednarodnih pogajanjih zagotovljen.
V zadnjem delu smo navedli poglavitne značilnosti pogajalcev iz različnih kultur. To znanje utegne poslovnežem, ki imajo opravka z drugimi kulturami, zelo koristiti. Ključne besede: poslovno komuniciranje, pogajalski proces, kulturne razlike, mednarodna pogajanja, pogajalske metode, pogajalci Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1515; Prenosov: 218
Celotno besedilo (593,84 KB) |
8. STRATEGIJE POGAJANJ KOT VODILO USPEŠNEGA POSLOVANJA ORGANIZACIJEMatej Urbanč, 2015, diplomsko delo Opis: S pogajanji se srečujemo vsak dan, čeprav se tega niti ne zavedamo. Vedno smo soočeni z željo po tistem, kar nimamo, pa bi lahko dobili. Eden od možnih načinov, da bi to dosegli, so pogajanja. V življenju imamo ljudje različne interese, stališča in cilje, pogajanje pa so proces njihovega zbliževanja. Tudi v poslovnem svetu smo lahko priča številnim neskladjem interesov, zato med partnerji iz različnih organizacij vladajo nasprotja. Ta so gonilo napredka, usklajevanje stališč pa pogoj za konkurenčno delovanje in sodelovanje med organizacijami.
Cilj pogajanj je sklenitev dogovora, pot do njega pa navadno zelo dolga in težavna. Od pripravljenosti in ravnanja pogajalcev je odvisno, če bo ta dosežen in na kakšen način. Kot uspešni pogajalci se moremo osredotoči na svoje prednosti in obvladovanju samega sebe, potrpežljivosti, sklepanju kompromisov in premagovanju razlik. Pri tem imamo na voljo številne strategije in taktike, ki nas usmerjajo na poti do zastavljenega cilja. Njihova izbira je ključnega pomena, ki bo odločilno vplivala na končni izid pogajanj.
V diplomskem projektu smo predstavili namen ter poglavitne značilnosti in cilje pogajanj. Poudarili smo njen pomen pri razreševanju konfliktnih situacij, ki nastanejo zaradi neskladnosti interesov pogajalcev. Dotaknili smo se komunikacijske plati pogajanj in opozorili na primerno izražanje stališč drugim sogovornikom ter navedli priporočila za primerno obnašanje. V nadaljevanju smo se osredotočili na pogajalce kot udeležence pogajanj in izrazili pomembnost, da poznamo sebe kot pogajalca ter svoje prednosti in slabosti. Spoznali smo dejstvo, da se dobri pogajalci se ne rodijo, temveč to postanejo s pomočjo vaj in izkušenj. Analizirali smo tudi izsledke raziskave, ki kažejo, da smo kot pogajalci preveč prepričani vase ter pogosto nepotrpežljivi. V poglavju pogajalske strategije in taktike smo navedli vrste le-teh ter njihove značilnosti. Izpostavili smo pomembnost njihove izbire, pri kateri moremo upoštevati okoliščine pogajanj in naravnanost drugih udeležencev. V zadnjem poglavju smo se sprehodili skozi proces pogajanj. Poudarili smo pomembnost priprav, izbiro primernih pogajalcev ter pomen zbiranja informacij o drugih udeležencih ter njihovih ciljih. Ob tem pa moremo določiti tudi svoje in pripraviti načrt za njihovo dosego. Začetek samih pogajanj kaže na našo pripravljenost. Pri tem smo opozorili na pomen resnosti in pravilnem pristopanju ob postavljanju začetnih izhodišč ter učinkovitem ravnanju v razpravi. Poudarili smo pomen zbliževanja stališč k dosegi dogovora. Ob zaključku smo navedli tehnike končanja pogajanj in izbira pravega momenta ter vrednotenje doseženega.
Dogovor je cilj zaradi katerega smo se sploh pričeli pogajati in je tudi edini pravo merilo, ki kaže na uspešnost ali neuspešnost pogajalcev v procesu pogajanj. V današnjem času je znanje pogajalskih veščin in sposobnost njihove pravilne uporabe postalo eno izmed najbolj cenjenih kompetenc posameznika, kar še posebno velja za bodoče in uspešne ekonomiste. Zato sem tej tematiki posvetil tudi svojo pozornost. Ključne besede: poslovna pogajanja, udeleženci v pogajanjih, pogajalske strategije, pogajalski proces, sporazum. Objavljeno v DKUM: 24.03.2016; Ogledov: 955; Prenosov: 105
Celotno besedilo (736,41 KB) |
9. ETIKA V POSLOVNIH POGAJANJIHSanja Popič, 2015, diplomsko delo Opis: Poslovna etika je pomembna v vseh današnjih organizacijah, saj današnja podjetja zajemajo vedno višje etične standarde, saj so izkušnje pokazale, da vedno več podjetji zaide v težave ali celo propad. Tako poslovno etiko zelo težko definiramo, se pa nanaša na delovanje in poslovanje v organizaciji. Besedo etika bi lahko opredelili tudi kot skupek pravil, ki jih bi naj pogajalci na pogajanjih upoštevali. Kar je etično lahko zlahka postane neetično, saj je med njima zelo tanka meja, ki se jo zlahka da prečkati.
Tako, nas tudi kot etika spremljajo povsod v življenju pogajanja. Pogajamo se na ulici, z partnerji kot tudi na delovnem mestu in seveda tudi pri sklepanju poslov z drugimi organizacijami. Pogajanja so večinoma reševanje konfliktov med dvema ali več strankami. Poslovna pogajanja imajo seveda svoja pravila in postopke, ki bi se jih naj pogajalci zavedali in jih upoštevali, torej bili etični. Vendar se to velikokrat ne izide tako, saj imajo vsi pogajalci svoje interese na pogajanjih, ki jih želijo doseči če se le da. Pogajalci morajo tako na pogajanjih znati poslušati sogovornika, ne smejo biti vzkipljivi ter morejo znati tudi popuščati.
V današnjem času lahko spremljamo res veliko pogajanj in tako lahko opazimo tudi, da so izidi teh pogajanj zelo različni. Tudi postopki pogajanj se zelo razlikujejo, odvisno je seveda od tega kaj želijo pogajalci na pogajanjih doseči in za kaj se pogajajo. Ker je Slovenija še vedno v krizi, vidimo trenutno največ pogajanj glede denarne pomoči od druge države, ali jo bomo sprejeli ali je Slovenija dovolj močna, da sama pride iz krize. Menim, da če bi sprejeli pomoč, bi se naše gospodarstvo lahko dvignilo, saj trenutno smo v gospodarstvu ena izmed najslabših držav v Evropi. Dajmo času čas pravijo. Ključne besede: Etika, pogajanja, pogajalski proces, etičnost procesa pogajanj, strategije pogajanj. Objavljeno v DKUM: 04.08.2015; Ogledov: 1481; Prenosov: 141
Celotno besedilo (403,72 KB) |
10. RAZLIKE V POGAJANJIH MED INDIVIDUALISTIČNIMI IN KOLEKTIVISTIČNIMI KULTURAMITanja Vuk, 2014, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomskega seminarja smo na podlagi različnih spoznanj avtorjev opredelili pojem kulture ter pojma organizacijska in nacionalna kultura. Naslednji del smo namenili poslovnim pogajanjem, različnim strategijam in taktikam ter opisali, kako se izvajajo pogajanja. Bistveni del diplomskega seminarja so pogajanja v mednarodnem poslovnem okolju ter kakšne so značilnosti mednarodnih pogajalcev. V zadnjem delu pa predstavljamo, kako se v različnih kulturah pogajajo posamezne države. Glavno razliko, na podlagi katere smo analizirali posamezne države, smo prikazali s pomočjo individualistične in kolektivistične kulture. Primerjali smo države, ki so si v načinu pogajanj med seboj različne, in sicer ZDA, Nemčijo, Japonsko in Kitajsko.
Pogajanjem je cilj, da udeleženci poskušajo doseči skupen sporazum, da bosta obe strani zadovoljni. Udeležencem je skupen cilj, da uskladijo skupne interese in obvladajo nasprotja, ki so posledica različnih interesov vseh udeležencev.
Ugotovili smo, da mora pogajalec, ki sodeluje pri medkulturnih pogajanjih, najprej spoznati vse udeležence. Včasih se zgodi, da ne pripadajo vsi isti kulturi, takrat se mora nasprotni pogajalec pozanimati o drugi kulturi, spoznati njene vrednote, norme, ki so značilne za to kulturo. Nekateri pogajalci menijo, da se je na mednarodnih pogajanjih najbolje prilagoditi pogajanjem tako, da se obnašajo enako kot domačini oziroma se prilagoditi pogajanjem, kjer potekajo.
Kulturne razlike so zelo pomembne pri pogajanjih v različnih državah, zato jih moramo dobro poznati in preučiti, preden se odločimo pogajati na tujih tleh. Brez poznavanja druge kulture se ne moremo uspešno pogajati. Ključne besede: Ključne besede: kultura, nacionalna kultura, organizacijska kultura, pogajanja, pogajalski proces, mednarodna pogajanja, kulturne razlike. Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1341; Prenosov: 138
Celotno besedilo (527,27 KB) |