| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrana dela Janeza Mencingerja v luči ekokritike
Sarah Jerebic, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in pesniška dela slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja z vidika ekokritike. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena ekokritika kot literarnovedna disciplina, in sicer s poudarkom na konceptih narave, antropocentrizmu in razmerjih, ki jih človek vzpostavlja z okoljem, živalmi in rastlinami. V analitični del magistrskega dela je zajetih deset Mencingerjevih zvrstno različnih pripovednih del (Abadon, Moja hoja na Triglav, Varaždinske toplice, Jerica, Zlato pa sir, Bore mladost, Skušnjave in skušnje, Mešana gospoda, Meniški spomini, Cmokavzar in Ušperna), analizirali smo tudi osem njegovih pesmi (Kaznjena kletev, Plačilo sveta, Presajena rožica, Kolikor glav, toliko misli, Bolje drži ga, kot lovi ga!, Ticam!, Studencu, Življenje) in dva članka (O živalstvu, Domorodna pisma). Na podlagi izdelanega modela za ekokritiško analizo pripovednih besedil na vsebinski in jezikovnoslogovni ravni so raziskani odnosi, ki jih literarne osebe in pripovedovalec vzpostavljajo z okoljem, živalmi in rastlinami. Analizirani so z naravo povezani motivi in teme, prav tako ideološke podobe narave. Na podlagi opisov narave sta predstavljena status in glas narave. Na ravni jezikovnega sloga magistrsko delo zajema primere, metafore, pridevke in frazeme iz območja narave. Posveča se tudi vprašanju, kako različni literarni žanri in literarne zvrsti vplivajo na upodobitve narave. Ob analizi izbranih del Janeza Mencingerja smo spoznali, da vsaj deloma lahko govorimo o Mencingerju tudi kot o ekološkem avtorju. Res je, da se v njegovih delih v večini odraža oziroma vzpostavlja antropocentrična drža do narave, okolja, živali in rastlin, tako na vsebinski kot jezikovnoslogovni ravni, a kljub temu njegova dela nudijo bralcu številna izhodišča za razmislek o lastnem odnosu do narave. Izbrana dela namreč obravnavajo vprašanja, kot so izkoriščanje naravnih virov z namenom doseganja tehnološkega napredka, izkoriščanje živali in rastlin, vzpostavljanje lastniškega odnosa do narave itd. Antropocentrizem v magistrskem delu na vsebinski ravni utrjuje pisateljevo zagovarjanje izkoriščanja naravnih virov in tehnološkega napredka, do narave vzpostavlja lastniški odnos, med živalmi in človekom pisatelj vzpostavlja hierarhičen odnos, kar se najizraziteje utrjuje z zagovarjanjem lova na živali, vrednost rastlin pisatelj meri s človekovega vidika, kar pomeni, da so rastline vrednotene na podlagi njihove prehrambene in zdravilne funkcije. Z vsebinskega vidika se antropocentrizem v izbranih delih utrjuje tudi s simbolnimi podobami narave. Na jezikovnoslogovni ravni se antropocentrična drža utrjuje s primerami, pridevki, metaforami in frazemi iz območja narave. Antropocentrična etika postavlja naravo, okolje, živali in rastline v položaj Drugega in jim dodeljuje status objekta. Ob analizi izbranih del smo zasledili tudi nekaj mest, kjer ima narava status subjekta, in sicer ko pisatelj opisuje naravne pojave, kot so vihar, grmenje, toča ipd., saj takrat narava govori z lastnim glasom. Enega izmed najočitnejših odmikov od antropocentrične drže smo opazili pri fiktivnem liku Melkijadu v potopisu Moja hoja na Triglav. Slednji namreč vsem vrstam rastlin pripisuje enako vrednost. Na tem mestu lahko govorimo o nagibanju k biocentrizmu. Ugotovili smo tudi, da na upodobitve narave vplivajo literarne zvrsti in literarni žanri, in sicer s svojimi strukturnimi značilnostmi ter obsegom.
Ključne besede: Janez Mencinger, pripovedna proza, poezija, ekokritika, ekološke teme, podobe narave, človek v razmerju z naravo, antropocentrizem.
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (961,03 KB)

2.
Rajalne igre v 1. starostnem obdobju vrtca
Klavdija Roškar, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Rajalne igre v 1. starostnem obdobju vrtca je bil zbrati in preučiti uporabo rajalnih iger v vrtcu. Izbrali smo osem rajalnih iger, od tega štiri ljudske in štiri avtorske pesmi, ki smo jih nato predstavili otrokom, starim 2–3 leta. Na koncu smo zabeležili odzive otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili otroško poezijo in njene značilnosti. Opisali smo otrokov gibalno-plesni in glasbeni razvoj. Poudarili smo tudi pomembnost rajalnih iger v vrtcu. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili izbrane rajalne igre, njihovo besedilo, melodijo in gibalni del. K opisu vsake rajalne igre smo dodali še fotografijo otrok, posneto v Vrtcu Ptuj, in analizo z odzivi otrok. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili s pomočjo analiz rajalnih iger.
Ključne besede: rajalne igre, poezija, predšolski otrok, razvoj otroka
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 2551; Prenosov: 565
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Narodnozavedno delovanje in analiza zapisov zbiratelja folklornega slovstva Števana Küharja
Lea Vöröš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Narodnozavedno delovanje in analiza zapisov zbiratelja folklornega slovstva Števana Küharja obravnava življenje in delo Števana Küharja (Bratonci, 1882–Bratonci, 1915) ter analize zapisov folklornih pesmi in folklorne proze na ravni motivov, tem, oseb (in lirskih subjektov) ter časa in prostora dogajanja. V prvem delu sta predstavljena življenje in delo Števana Küharja. Slednje je razdeljeno na politično, narodnostno in kulturno ozadje njegovega delovanja, predstavitev avtorskih zapisov, predstavitev njegovih dopisovanj in pisem, zapisovanje folklornega slovstva ter obujanje narodne zavesti. Ker je bil Kühar najbolj dejaven na področju zapisovanja folklornega slovstva, v drugem delu sledi analiza zapisanega folklornega slovstva na nivoju motivov, tem, oseb (in lirskih subjektov) ter časa in prostora dogajanja. Celotna analiza je razdeljena na 2 poglavji, to sta poezija in proza. Povzetki posameznih kategorij analiz kažejo skupne značilnosti in pogostost pojavljanja posebej pri poeziji in posebej pri prozi. V sklepu so podane značilnosti in pogostost pojavljanja posameznih motivov, tem, oseb ter časa in prostora dogajanja, ki se pojavljajo tako pri poeziji kot pri prozi, ki smo jo analizirali, hkrati pa so na podlagi analiz podani odgovori na raziskovalna vprašanja oziroma razlage s strinjanjem ali nestrinjanjem glede na predpostavke, ki smo jih določili pred začetkom raziskovanja.
Ključne besede: Števan Kühar, Prekmurje, folklorno slovstvo, poezija, proza.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 349; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

4.
5.
Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šole
Eva Premk Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja teoretsko osnovo civilizacije stroja Nikole Šopa in logike štacunarstva Gregorja Strniše, pri čemer uporablja aparat perenialistične šole (René Guénon, Ananda Coomaraswamy, Frithjof Schuon in Seyyed Hossein Nasr). Radikalna kritika paradigme, ki se kaže v individualizmu, racionalizmu, empirizmu, skepticizmu, naturalizmu, ignoranci do metafizičnih principov in preziru tradicionalnih znanj ter zasužnjevanju človeka z lastnimi čuti itn., se ujema s paradigmo modernizma, kot jo razume perenialistična šola, in je nasprotje, deviacija tradicionalizma, ki varuje tradicijo, simbol pa razume kot pomemben način prenosa tradicionalnih znanj in sporočil. V članku so predstavljeni odlomki iz poezije, dram Driada, Samorog in Ljudožerci, Šopove poezije in drame Tajanstvena prela. Poleg kritike modernizma so predstavljene tudi značilnosti tradicionalizma: pojavnost metafizične transparentnosti fenomenov in transmutacijo stvari v odlomkih literarnih besedil.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenska dramatika, modernizem, tradicionalizem, perenialistična šola, hrvaška književnost, hrvaška poezija, hrvaška dramatika
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 351; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (482,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Značilnosti poezije osrednjih slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970
David Bedrač, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravo je zajetih enainšestdeset poetik slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970. Predstavljene so nekatere prevladujoče značilnosti dane generacije na ravni zunanje in notranje oblike pesniških besedil, v razpravo pa so zajeti ključni generacijski problemi pesništva, izhajajoči iz razmerja med avtopoetičnostjo in prevladujočimi idejnimi težnjami. Obenem je podan tudi krajši razmislek o najsodobnejših pesniških besedilih kot o razvojnem in idejnem kontinuumu znotraj slovenskega pesniškega prostora.
Ključne besede: slovenska književnost, poezija, avtopoetika, poetični vidiki, zgradba, literarne študije
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 916; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Podobe modernosti v prvencu Janka Silana Čuki
Edita Príhodová, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V zgodovini slovaške književnosti je Janko Silan zapisan kot najpomembnejši pesnik slovaške katoliške moderne in duhovni pesnik par excellence. Članek se osredotoča na interpretacijo njegove debitantske zbirke Čuki (Kuvici). Analiza figurativnosti in stilizacije lirskega subjekta odkriva inspiracijo s slovaškim, češkim in francoskim modernizmem. Ob tem je v okviru simbolistične poetike uporabil tudi folklorne teme. Poetiko Silanove debitantske zbirke bi lahko označili kot simbolistični, včasih celo dekadentni modernizem.
Ključne besede: slovaški pesniki, slovaška poezija, literarna zgodovina, literarne študije
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 361; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (426,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
O tęsknotach poety
Joanna Pszczoła, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: O pesnikovem hrepenenju: misli, ki jih je zašepetal Ivan Hribovšek Prispevek se osredinja na poezijo slovenskega vojnega pesnika Ivana Hribovška in na njegovo življenjsko zgodbo. Avtor je bil v domovini (pod komunistično oblastjo) prepovedan in zamolčan. Tako on kot njegova poezija sta bila deležna ignoriranja, saj se je Hribovšek odločil pridružiti »belim partizanom«; zaradi tega je bil obsojen izdajalstva. Ob tem je presenetljivo dejstvo, da v njegovi poeziji ne zasledimo politične note, temveč zgolj lirske refleksije o večnih literarnih motivih – Bogu, ljubezni, smrti in zemlji.
Ključne besede: slovenski pesniki, slovenska poezija, literarna zgodovina, literarne študije
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 405; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (334,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Egzistencijalistički nadahnuta lirika u Hrvatskoj, Sloveniji i Mađarskoj
Orsolya Kálecz-Simon, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Eksistencialno navdihnjena lirika na Hrvaškem, v Sloveniji in na Madžarskem V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je v srednjeevropskem pesništvu pojavila zelo močna literarna smer, ki je črpala iz različnih literarnih in filozofskih pogledov Camusa, Sartra in drugih. Medtem ko so zahodni eksistencialisti poudarjali pomen družbene angažiranosti, so se njihovi vzhodni kolegi osredotočali predvsem na ontološka vprašanja in stremeli po literarnem okolju brez vplivov ideologij. Razprava predstavlja liriko treh pesnikov – Edvarda Kocbeka (Slovenija), Slavka Mihalića (Hrvaška) in Jánosa Pilinszkyja (Madžarska) – ter izpostavlja njihove stične točke: ontološko-individualistične teme, izoliranost lirskega subjekta, predmetnost in težnja po depersonalizaciji, svobodni verz ter pesniški jezik, podoben živemu jeziku.
Ključne besede: književnost, poezija, lirika, eksistencializem, Hrvaška, Slovenija, Madžarska
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 407; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (328,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici