| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Narečna podoba Lainščkovih "verzušev"
Mihaela Koletnik, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku osvetljujemo narečno podobo Lainščkovih lirskih pesmi, objavljenih v pesniških zbirkah Nigdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) in Komi de ravnica bejla/ Komu bo ravnica bela (2019), ter njihovo prepesnitev v knjižno slovenščino. Čeprav sta narečna proza in poezija obrobni del njegove besedne ustvarjalnosti, Lainšček dokazuje, da je narečje lahko literarni jezik, v katerem je mogoče ustvariti besedila s prepričljivim literarnoestetskim učinkom.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna poezija, Lainšček, Feri
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Rokopisna pesniška zapuščina Alojzija Remca
Jožica Čeh Steger, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek se ukvarja z rokopisno pesniško zapuščino v Trstu rojenega Alojzija Remca (1886-1952), ki jo hrani Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Obsega več kot 250 rokopisnih pesmi, od katerih je bil v različnih revijah in časopisih objavljen le neznaten delež. Pesmi so zapisane v štirih naslovljenih zvezkih in v dveh zbirkah na listih. V prispevku je podrobneje predstavljena prva zbirka pesmi na listih, ki je bila po vsej verjetnosti pripravljena za tisk, saj gre za avtorjeve prepise pesmi iz zvezka Verzi.
Ključne besede: slovenska književnost, poezija, literarna zapuščina, rokopisi, Remec, Alojzij, 1886-1952
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 225; Prenosov: 5
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Likovna umetnost in poezija - povezovanje umetnosti v poučevanju
Magdalena Sklepić, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Likovna umetnost in poezija – povezovanje umetnosti v poučevanju je sestavljeno iz dveh delov: teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu smo proučili umetnike, ki so delovali na področju likovne umetnosti in jih je za delo navdihnila poezija ter pesnike, ki jih je umetniško delo navdihnilo, da lahko prenašajo svoje misli v poezijo. Predstavili smo tudi namen medpredmetnega povezovanja poezije in likovne umetnosti ter podali različna mnenja teoretikov o medpredmetnem povezovanju v šolah ter pri poučevanju. V praktičnem delu smo se osredotočali na učni načrt za likovno kulturo in hrvaški jezik z vidika načrtovanja medpredmetnih povezav. Skozi študijo primera smo želeli ugotoviti in raziskati, na kakšen način lahko medpredmetno povežemo likovno umetnost in poezijo v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti medpredmetnega povezovanja izbranih vsebin in kakšen je odnos učencev do izvedene učne ure.
Ključne besede: Likovna umetnost, poezija, poučevanje, medpredmetno povezovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (8,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Sodobna slovenska poezija v vrtcu
Barbara Bednjički Rošer, Dragica Haramija, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V predšolskem obdobju seznanjamo otroke s poezijo zlasti po dveh pristopih: pri tematskem pristopu posrednik branja izbira gradiva iz ljudskega slovstva in iz različnih pesniških zbirk ali antologij (v prispevku so kot primer obravnavane pesmi o medvedih); drugi pristop pa je glede na avtorja, pri katerem izbiramo več pesmi istega pesnika ali pesnice ali pripravimo avtorski knjižni kotiček (kot primer predstavimo pesniško slikanico Lile Prap Živalske uspavanke).
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, vrtec, pesmi o živalih, knjižni kotiček, Prap, Lila, 1955-
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 791; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Uporaba spletnega okolja v vzgojnem konceptu Montessori v Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona : diplomsko delo
Maša Kaučič, 2022, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se vsakodnevno srečujemo z mediji. Prav tako so jim izpostavljeni naši najmlajši – otroci. Diplomsko delo z naslovom Uporaba spletnega okolja v vzgojnem konceptu Montessori v vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona je razdeljeno na dva dela. Prvi del je teoretični, kjer je najprej predstavljen vzgojni koncepti Montessori, saj smo po njegovih konceptih v vrtcu izvedli naš projekt. Potem smo predstavili še spletno okolje in njegove pasti ter prednosti. Predstavili smo tudi, kako spletno okolje vpliva na otroka. V drugem delu smo predstavili projekt, ki smo ga izvedli v skupini otrok 5–6 let v Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona. Tema projekta je bila spletno okolje, ki smo jo spoznavali preko slikanice Repki. Avtorja slikanice sta Rok Terkaj in Igor Saksida. Med projektom so se otroci učili rokovanja z računalnikom in tablico ter varne rabe spleta.
Ključne besede: vzgojni koncept Montessori, spletno okolje, vrtec, poezija, QR koda
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 730; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Poezija za predšolske otroke v povezavi s praznovanjem praznikov in svetovnih dni : diplomsko delo
Valerija Belej, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela so na podlagi strokovne literature obravnavane in opisane različne razlage definicij poezije za otroke. Razložen je kontekst estetike v otroški pesmi. Zajema opis, kako avtorji doživljajo otrokov svet in kaj jim ponujajo. V empiričnem delu je zbrana otroška poezija v povezavi s praznovanjem državnih praznikov in določenih svetovnih dni. Praznovanje državnih praznikov in svetovnih dni ter osebnih praznikov ima v vrtcu velik pomen. Praznovanje praznikov se izvaja tako, da se otrokom prilagodijo vsebine. Otroci se seznanjajo s slovenskimi navadami in kulturo. Svetovni dnevi ponujajo priložnost za osredotočenost na določene vrednote, na primer svetovni dan otroka, svetovni dan družine, svetovni dan poezije. Glavni cilj svetovnih dni je ozaveščanje svetovnega prebivalstva in opozarjanje na težavo, na katero se praznik navezuje. Različni avtorji se strinjajo, da je potrebno za lažje razumevanje umetniškega besedila umetniško delo razstaviti, razčleniti oziroma ga analizirati. Sestavne dele umetniškega dela je treba poimenovati, vedeti, kako se obnašajo kot celota, šele nato je omogočeno opazovati, kako učinkujejo na bralca. V analizi in interpretaciji pesmi so izpostavljene literarne sestavine izbranega literarnega dela. Za vsak praznik ali svetovni dan so navedeni primeri dejavnosti in do pet primerov otroške poezije. Estetsko bogata avtorska pesem otroka doživljajsko bogati.
Ključne besede: otroška poezija, estetika, praznovanje praznikov, svetovni dnevi
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (783,97 KB)

7.
Izbrana dela Janeza Mencingerja v luči ekokritike
Sarah Jerebic, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in pesniška dela slovenskega pisatelja Janeza Mencingerja z vidika ekokritike. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena ekokritika kot literarnovedna disciplina, in sicer s poudarkom na konceptih narave, antropocentrizmu in razmerjih, ki jih človek vzpostavlja z okoljem, živalmi in rastlinami. V analitični del magistrskega dela je zajetih deset Mencingerjevih zvrstno različnih pripovednih del (Abadon, Moja hoja na Triglav, Varaždinske toplice, Jerica, Zlato pa sir, Bore mladost, Skušnjave in skušnje, Mešana gospoda, Meniški spomini, Cmokavzar in Ušperna), analizirali smo tudi osem njegovih pesmi (Kaznjena kletev, Plačilo sveta, Presajena rožica, Kolikor glav, toliko misli, Bolje drži ga, kot lovi ga!, Ticam!, Studencu, Življenje) in dva članka (O živalstvu, Domorodna pisma). Na podlagi izdelanega modela za ekokritiško analizo pripovednih besedil na vsebinski in jezikovnoslogovni ravni so raziskani odnosi, ki jih literarne osebe in pripovedovalec vzpostavljajo z okoljem, živalmi in rastlinami. Analizirani so z naravo povezani motivi in teme, prav tako ideološke podobe narave. Na podlagi opisov narave sta predstavljena status in glas narave. Na ravni jezikovnega sloga magistrsko delo zajema primere, metafore, pridevke in frazeme iz območja narave. Posveča se tudi vprašanju, kako različni literarni žanri in literarne zvrsti vplivajo na upodobitve narave. Ob analizi izbranih del Janeza Mencingerja smo spoznali, da vsaj deloma lahko govorimo o Mencingerju tudi kot o ekološkem avtorju. Res je, da se v njegovih delih v večini odraža oziroma vzpostavlja antropocentrična drža do narave, okolja, živali in rastlin, tako na vsebinski kot jezikovnoslogovni ravni, a kljub temu njegova dela nudijo bralcu številna izhodišča za razmislek o lastnem odnosu do narave. Izbrana dela namreč obravnavajo vprašanja, kot so izkoriščanje naravnih virov z namenom doseganja tehnološkega napredka, izkoriščanje živali in rastlin, vzpostavljanje lastniškega odnosa do narave itd. Antropocentrizem v magistrskem delu na vsebinski ravni utrjuje pisateljevo zagovarjanje izkoriščanja naravnih virov in tehnološkega napredka, do narave vzpostavlja lastniški odnos, med živalmi in človekom pisatelj vzpostavlja hierarhičen odnos, kar se najizraziteje utrjuje z zagovarjanjem lova na živali, vrednost rastlin pisatelj meri s človekovega vidika, kar pomeni, da so rastline vrednotene na podlagi njihove prehrambene in zdravilne funkcije. Z vsebinskega vidika se antropocentrizem v izbranih delih utrjuje tudi s simbolnimi podobami narave. Na jezikovnoslogovni ravni se antropocentrična drža utrjuje s primerami, pridevki, metaforami in frazemi iz območja narave. Antropocentrična etika postavlja naravo, okolje, živali in rastline v položaj Drugega in jim dodeljuje status objekta. Ob analizi izbranih del smo zasledili tudi nekaj mest, kjer ima narava status subjekta, in sicer ko pisatelj opisuje naravne pojave, kot so vihar, grmenje, toča ipd., saj takrat narava govori z lastnim glasom. Enega izmed najočitnejših odmikov od antropocentrične drže smo opazili pri fiktivnem liku Melkijadu v potopisu Moja hoja na Triglav. Slednji namreč vsem vrstam rastlin pripisuje enako vrednost. Na tem mestu lahko govorimo o nagibanju k biocentrizmu. Ugotovili smo tudi, da na upodobitve narave vplivajo literarne zvrsti in literarni žanri, in sicer s svojimi strukturnimi značilnostmi ter obsegom.
Ključne besede: Janez Mencinger, pripovedna proza, poezija, ekokritika, ekološke teme, podobe narave, človek v razmerju z naravo, antropocentrizem.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 931; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (961,03 KB)

8.
Rajalne igre v 1. starostnem obdobju vrtca
Klavdija Roškar, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Rajalne igre v 1. starostnem obdobju vrtca je bil zbrati in preučiti uporabo rajalnih iger v vrtcu. Izbrali smo osem rajalnih iger, od tega štiri ljudske in štiri avtorske pesmi, ki smo jih nato predstavili otrokom, starim 2–3 leta. Na koncu smo zabeležili odzive otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili otroško poezijo in njene značilnosti. Opisali smo otrokov gibalno-plesni in glasbeni razvoj. Poudarili smo tudi pomembnost rajalnih iger v vrtcu. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili izbrane rajalne igre, njihovo besedilo, melodijo in gibalni del. K opisu vsake rajalne igre smo dodali še fotografijo otrok, posneto v Vrtcu Ptuj, in analizo z odzivi otrok. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili s pomočjo analiz rajalnih iger.
Ključne besede: rajalne igre, poezija, predšolski otrok, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 4338; Prenosov: 784
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Narodnozavedno delovanje in analiza zapisov zbiratelja folklornega slovstva Števana Küharja
Lea Vöröš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Narodnozavedno delovanje in analiza zapisov zbiratelja folklornega slovstva Števana Küharja obravnava življenje in delo Števana Küharja (Bratonci, 1882–Bratonci, 1915) ter analize zapisov folklornih pesmi in folklorne proze na ravni motivov, tem, oseb (in lirskih subjektov) ter časa in prostora dogajanja. V prvem delu sta predstavljena življenje in delo Števana Küharja. Slednje je razdeljeno na politično, narodnostno in kulturno ozadje njegovega delovanja, predstavitev avtorskih zapisov, predstavitev njegovih dopisovanj in pisem, zapisovanje folklornega slovstva ter obujanje narodne zavesti. Ker je bil Kühar najbolj dejaven na področju zapisovanja folklornega slovstva, v drugem delu sledi analiza zapisanega folklornega slovstva na nivoju motivov, tem, oseb (in lirskih subjektov) ter časa in prostora dogajanja. Celotna analiza je razdeljena na 2 poglavji, to sta poezija in proza. Povzetki posameznih kategorij analiz kažejo skupne značilnosti in pogostost pojavljanja posebej pri poeziji in posebej pri prozi. V sklepu so podane značilnosti in pogostost pojavljanja posameznih motivov, tem, oseb ter časa in prostora dogajanja, ki se pojavljajo tako pri poeziji kot pri prozi, ki smo jo analizirali, hkrati pa so na podlagi analiz podani odgovori na raziskovalna vprašanja oziroma razlage s strinjanjem ali nestrinjanjem glede na predpostavke, ki smo jih določili pred začetkom raziskovanja.
Ključne besede: Števan Kühar, Prekmurje, folklorno slovstvo, poezija, proza.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 877; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 19.71 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici