| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ZVRSTNOZGODOVINSKI VIDIKI V DRAMI "FIORENZA" (1905) THOMASA MANNA
Ksenija Bognar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala z Fiorenzo (1905), edinim dokončanim dramskim delom Thomasa Manna, ki je podleglo kritikam, saj so ti bili mnenja, da ne ustreza dramskim normam. Izhajajoča iz prepričanja, da temu ni tako, sem si kot cilj svojega dela zadala pokazati, da Fiorenza lahko velja kot drama. Najprej sem iskala splošne zvrstnospecifične značilnosti v Fiorenzi, ki dramo loči od ostalih zvrsti. Sem spadajo med drugim dvogovor, igranje vlog in stranski tekst, kar je v povezavi z uprizoritvijo drame. Te in druge značilnosti lahko najdemo tudi v Fiorenzi. Ker je čas nastanka drame obdobje moderne, sem Fiorenzo primerjala tudi z modernim pojmovanjem drame, torej z dramsko poetiko različnih smeri moderne kot tudi s splošnimi značilnosti dram iz obdobja moderne. Na prvi pogled se Fiorenza ne zdi kot tipična drama moderne, a zaradi značilnosti kot so obsežni režijski napotki, ki so značilni za drame naturalizma, tematizacija determinacije in nezmožnosti za dejanja, kriza subjekta i.t.d. lahko Fiorenzo smatramo kot dramo moderne. Thomas Mannova drama bolj spominja na dramo klasike, zato je sledila tudi primerjava z klasično poetiko drame, pri čemer se je pokazalo, da lahko zaradi značilnosti kot so npr. delitev na akte in scene, zaprta oblika, upoštevanje enotnosti časa, kraja in dogajanja, Fiorenzo lahko uvrstimo tudi kot dramo klasike. Tako se je pokazalo, da ima Fiorenza vsekakor zvrstnospecifične in specifične (klasične in moderne) lastnosti in značilnosti drame in jo lahko torej imenujemo drama.
Ključne besede: Thomas Mann, Fiorenza, poetika drame, poetika moderne drame, poetika klasične drame
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 1544; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (458,04 KB)

3.
KRATKA SLOVENSKA POETIČNA PROZA
David Kunstek Kneževič, 2015, diplomsko delo

Opis: Literarni hibridi so že iz antičnih časov del literature ter so se med literarnozgodovinskim razvojem bolj ali manj vseskozi spreminjali in prilagajali danim okoliščinam. Prisotni so tudi v slovenski književnosti. Namen pričujočega diplomskega dela z naslovom Kratka slovenska poetična proza je prikazati nekaj posameznih različic literarnih hibridov ter jih ustrezno umestiti in prikazati njihove lastnosti. V ta namen smo izbrali šest zbirk kratke slovenske poetične proze, ki so si med sabo po motivno-tematski plati popolnoma različne, hkrati pa vsebujejo dovolj skupnih elementov za prikaz in utemeljitve obstoja literarnih hibridov med dvema literarnima vrstama, kot sta poezija in proza. Pri tem smo se osredotočili predvsem na naratološki vidik preučevanja danih besedil, ki v kontekstu svoje univerzalne možnosti preučevanja pripovedno-informacijskih dejanj omogoča uporabno obravnavo različnih vrst besedil. V pričujočem diplomskem delu je tako ugotovljeno, da imajo vrsta pripovedovalca, notranja in zunanja zgradba samega besedila ter stopnja figurativnega jezika pomembno vlogo pri ugotavljanju in razvrščanju samih literarnih hibridov med poezijo in prozo. Glede na spekter sorodnih lastnosti posameznih hibridov smo lahko dokazali, da ni stroge ločnice (meje) med poezijo in prozo, ampak da med eno in drugo vrsto obstaja neki prehodni pas, kjer so različni literarni hibridi, glede na količino in razmerje proznih ali pesniških elementov pa se približujejo ali oddaljujejo od t. i. prvotne (primarne) proze oziroma prvotne poezije
Ključne besede: literarni hibridi, slovenska kratka poetična proza, poetika, lirika, naratologija, posredni avtor, pripovedovalec, način, figurativni jezik, pesniški elementi, prozni elementi, prehodni pas, Franjo Frančič, Lidija Gačnik Gombač, Robert Simonišek, Dijana Matković, Milan Dekleva
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1096; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (986,47 KB)

4.
Pripovedovalec, fokalizacija in avtorjev glas v krajših pripovedih Draga Jančarja
Miran Štuhec, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Prvi cilj razprave je določiti narativno strukturo Jančarjevih kratkih proz in novel oziroma prepoznati mehanizem, ki v invariantni obliki deluje v posameznih besedilih. Drugi je usmerjen k signalom, ki z avtorjevim glasom in prek besedja ter skozi poetiko pogleda presevajo posamezna besedila iz korpusa.
Ključne besede: slovenska književnost, literarna teorija, kratka proza, narativnost, novela, pripovedovalec, avtorjev glas, fokalizacija, poetika pogleda, Drago Jančar
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 647; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (173,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
K problematiki eseja
Miran Štuhec, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Esej je kot poseben slogovni in jezikovni ter duhovni "preizkus" zaposloval mnogo znanih slovenskih ustvarjalcev, umetnikov, (literarnih) znanstvenikov in kritikov. V devetnajstem stoletju ga razen redkih izjem sicer ni, zato pa je v dvajsetem aktualiziral vse pomembnejše dogodke, ki so se zgodili na književnem, estetskem in kritškem ter narodnostnem področju. To in očiten porast zanimanja za esejistiko po letu 1980 so dovolj velik razlog za ponoven premislek o njegovi poetiki
Ključne besede: slovenska književnost, esej, esejistika, poetika, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 432; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (532,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Ep in tragedija
Janez Vrečko, 2012

Opis: Delo Ep in tragedija je zanimivo in vznemirljivo branje, ki nas popelje skozi zgodovinski razvoj tragedije in pojma tragičnosti.
Ključne besede: antična književnost, tragično, poetika, grški heroji, grški miti, elektronske knjige
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 255; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

7.
TEORIJA KOMEDIJE Z VIDIKA ECOVEGA ROMANA IME ROŽE
Aleksandra Kunstelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala teorije smeha in komedije skozi zgodovino in v povezavi z romanom Ime rože enega najbolj fascinantnih pisateljev preteklih desetletij Umberta Eca. Posvetila sem se njegovi biografiji in bibliografiji, postmodernistični drži, pogledom na teorije komedije in smeha ter romanu, v katerem svoje obširno znanje vtke v napeto zgodbo, ki je osvojila bralce po vsem svetu in doživela filmsko upodobitev. Smeh je element življenja, ki ga v sodobnem času zelo cenimo. Zavedamo se njegovih pozitivnih vplivov na telo in duha. V zgodovini, predvsem krščanski, pa ni bilo vedno tako. Smeh je veljal za nezaželenega in v diplomskem delu sem se posvetila vprašanju, zakaj ga je cerkev preganjala. Tema smeha je hkrati vodilna tema romana Ime rože. Eco jo naveže na temo izgubljenega Aristotelovega zapisa o komediji, ki buri duhove tako v romanu kot med literarnimi teoretiki. Mnogi domnevajo, da je Aristotel napisal drugi del Poetike, v katerem se je podrobneje ukvarjal s komedijo. Da bi se dokopali do Aristotelove teorije komedije, preučujejo vse, kar je o tem napisal v drugih delih ali so zapisali drugi. Nekateri se pri tem zanašajo na Tractatus Coislinianus in z njegovo pomočjo ustvarjajo rekonstrukcije Aristotelove teorije, kar sem predstavila tudi v diplomskem delu. Umberto Eco verjame, da je svojo rekonstrukcijo uspešno predstavil v romanu Ime rože, in to je vprašanje, kateremu sem se posvetila v zadnjem delu naloge.
Ključne besede: Umberto Eco, Ime rože, teorija komedije, Aristotel, Poetika
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 674; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (662,99 KB)

8.
POVOJNA DRAMA V NEMŠKI IN SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI S POUDARKOM NA EPSKI DRAMI BERTOLTA BRECHTA IN MATEJA BORA
Petra Ropert, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava epsko dramo v nemški in slovenski književnosti v obdobju po 2. svetovni vojni, natančneje v letih 1945-1950. Epska drama se korenito razlikuje od klasične drame. V Nemčiji je bila njena prisotnost bolj izrazita, v slovenski dramatiki pa ni veliko napisanega o tem. Slovenska dramska tradicija se je razlikovala od nemške, zato je pomembno osvetliti razvoj nemške in slovenske dramatike v letih po 2. svetovni vojni. Raziskala sem, kako se je ta zvrst dramatike uveljavljala v literarnem ustvarjanju in v čem se je epska drama v nemški in slovenski književnosti v obravnavanem obdobju razlikovala od klasične oziroma tradicionalne drame in kako se je ta zvrst dramatike uveljavila v obeh literarnih sistemih. Na primeru dveh izbranih dram, Der kaukasische Kreidekreis (Kavkaški krog s kredo) Bertolta Brechta in Bele vode Mateja Bora, sem z ozirom na obe dramski poetiki osvetlila podobnosti in razlike v razvoju nemške in slovenske povojne dramatike.
Ključne besede: Bertolt Brecht, Matej Bor, Der kaukasische Kreidekreis, Bele vode, poetika klasične drame, poetika epske drame
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 368; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (661,67 KB)

9.
Minimalistična poetika kratke proze Aleša Čara
Miran Šuman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane značilnosti minimalizma v kratki prozi Aleša Čara, pri čemer smo analizirali dve avtorjevi zbirki: V okvari in Made in Slovenia. V zbirki V okvari je štirinajst kratkih pripovedi, v katerih zunanjega dogodka skoraj ni, notranji svet akterjev pa je razdvojen zaradi nedovoljenih substanc, seksa, laži, ljubosumja, sadomazohizma. Vsem likom so skupne odtujenost, osamljenost, razklanost in naveličanost. Prva zgodba nas motivno-tematsko, čeprav je vsaka zase celota, zapelje v drugo, ta v tretjo in tako naprej, tako da Čarova kratka proza zahteva res discipliniranega bralca. Analiza je pokazala, da je pisanje precej realistično; nastopata prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec, prevladujejo napeta atmosfera, epifanija, eliptičnost in komunikacijsko blokirani dialogi. V zbirki gre za daljše zgodbe, kratkih skorajda ni, povprečno so dolge deset strani. Pri raziskovanju smo ugotovili, da so osrednja tema zbirke medosebni odnosi, ki so popolnoma odtujeni tako na področju seksualnosti kot eksistence; ljubezen nima dovolj moči, da bi uredila stisko vsakdanjih ljudi. V drugi Čarovi zbirki kratke proze Made in Slovenia so zgodbe izrazito kratke, obsegajo dve do štiri strani. S temami osebnih odnosov se prepletajo družbene, politične in gospodarske teme, ki so bile aktualne v letu 2006: konflikti v Afriki, ptičja gripa, družina Strojan, gradnja džamije v Ljubljani, onesnaževanje okolja, trgovanje z otroki, mučenje in ubijanje živali na brutalen način, nestrpnost do drugačnih ljudi (homoseksualci, Romi, muslimani, samohranilke). Obe zbirki sta tipično minimalistični. Glavni liki v Čarovih pripovedih skoraj nikoli niso zmožni sprememb, če pa se sprememba že zgodi, ni dolgotrajna. Tipična atmosfera, kratkost pripovedi, pogovorni jezik, značilna medosebna razmerja, dialogi, načelo ekonomičnosti: manj je več, ironija, prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec in ne nazadnje šokantni konci ali odsekanost le-teh so prvine, ki predstavljajo temeljno konstrukcijo Čarove kratke proze. Ob branju njegovih pripovedi dobimo občutek, da je človeška narava nepravična in nepredvidljiva, nestrpna do drugačnosti, zato so tudi medčloveški odnosi taki. Čarov minimalizem najbolj spominja na minimalistično poetiko Raymonda Carverja, predvsem po tematiki, značilnem razpoloženju in izrazitih premolkih.
Ključne besede: Aleš Čar, minimalizem, kratka proza, medosebni odnosi, komunikacija, zbirka, V okvari, Made in Slovenia, poetika
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 419; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici