| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OPTIMIZACIJA OPTIČNIH LASTNOSTI DEKORATIVNEGA OMETA ZA NOTRANJO UPORABO
Mihael Dergan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo optimizirali formulacijo disperznega dekorativnega ometa (NDO) za notranjo uporabo. V raziskavi smo iskali vzrok za nezadostno belino, ki je posledica izrazitega rumenega podtona notranjega dekorativnega ometa. Znani so številni razlogi za pojav rumenega podtona v premazih. V diplomskem delu smo se osredotočili na prispevek titanovega dioksida (TiO2). Na trgu je na voljo veliko različic TiO2, ki se razlikujejo po postopku izdelave, čistosti, površinski obdelavi, velikosti delcev, kristalni strukturi (rutil, anataz), kar vse vpliva tudi na optične lastnosti premaza. V prvem delu diplomskega dela smo optimizirali optične lastnosti NDO z TiO2 rutilne kristalne strukture proizvedenem po sulfatnem postopku. Najprej smo preverili, kako na belino in rumen podton vpliva vsebnost TiO2 v formulaciji. Nato smo ugotavljali, kako na belino in rumen podton vpliva čas dispergiranja. V drugem delu raziskave smo testirali optične lastnosti NDO z drugimi tipi TiO2, in sicer rutilom proizvedenem po kloridnem postopku in anatazom proizvedenem po sulfatnem postopku. V zadnjem delu raziskave smo rumen podton poizkušali izničiti z dodajanjem modrega pigmenta. Optične lastnosti smo merili s spektrofometrom, vzorce pa pregledali tudi vizualno. Vse štiri možnosti smo na koncu primerjali in izbrali ekonomsko in tehnično najprimernejšo rešitev.
Ključne besede: belina, dekorativni omet, TiO2, optične lastnosti, podton, kolormetrija
Objavljeno: 22.04.2015; Ogledov: 521; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Menjava metode določanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida
Tomaž Zupanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil uvesti novo metodo določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida, ki jih opisujemo z močjo posvetlitve in podtonom. Meritve moči posvetlitve in podtona pigmetnega titanovega dioksida izvajajo v Kontroli proizvodnih procesov, v postopku kalcinacije, z namenom optimalnega vodenja postopka, ki ima v procesu proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida velik vpliv na kakovost pigmenta. Moč posvetlitve pigmenta podajajo kot vrednosti Y % v sivi pasti in podton kot vrednost YF % v sivi pasti. Obstoječa metoda je dolgotrajna. Pred spektrofotometrično določitvijo moči posvetlitve in podtona pigmenta po kalcinaciji moramo pripraviti sivo pasto, ki vsebuje pigment, laneno olje in mešanico za sivi pasto. Kalcinatu pomletem z laboratorijskim mlinom je potrebno dodati laneno olje in mešanico za sivo pasto, ki vsebuje BaCO3 ter saje, ki imajo moder podton. Pigment in sestavine sive paste se vribajo na vribalnen stroju, nastala pasta se stisne v tableto, ki ji s spektrofotometrom izmerimo vrednosti X, Y in Z. Ker sta moč posvetlitve (Y %) in podton (YF %) kalcinata relativni vrednosti, se primerjajo vrednosti X, Y in Z trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta z vrednostmi X, Y in Z standardnega vzorca. Pasta standardnega vzorca se pripravi in izmeri na enak način kot pasta trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta. Nova metoda določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida temelji na spektrofotometrični določitvi transmisije svetlobe v vidnem delu spektra dnevne svetlobe. Vzorec kalciniranega pigmenta pomlet z laboratorijskim mlinom omočimo z organskim omakalom s pomočjo hitrovrtečega mešala. Homogeni disperziji izmerimo s spektrofotometrom transmisijo svetlobe pri različnih valovnih dolžinah, ki jo preračunamo v optično gostoto (OD). Optično gostoto kalciniranega pigmenta primerjamo z optično gostoto standardnega vzorca pigmenta, ki je pripravljen na enak način kot trenutni vzorec kalciniranega pigmenta. V diplomskem delu so prikazane meritve moči posvetlitve in podtona pigmentnega titanovega dioksida v vzorcih iz postopka kalcinacije po stari in novi metodi. Na osnovi statistične obdelva rezultatov meritev so pokazali, da se meritve po novi metodi, pri 450 nm vidne svetlobe, ujemajo z meritvami po stari metodi.
Ključne besede: siva pasta, suspenzija, podton, svetlost, relativna moč razprševanja, relativni razpršilni koeficient
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 224; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici