Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

PREUČEVANJE KONKURENČNOSTI MED POSEVOM BELE DETELJE IN PLEVELI V EKOLOŠKI PRIDELAVI PORA
Vita Štefančič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je bil raziskati vpliv podsevka bele detelje na pridelek pora in njegovo sposobnost kompeticije s pleveli v ekološki pridelavi. S tem namenom smo izvedli poljski poskus leta 2013 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Vključenih je bilo 6 obravnavanj (por okopan (i) in neokopan (ii), združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (iii) in 10.7. (iv) s pletjem, ter združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (v) in 10.7. (vi) brez pletja. Raziskava je pokazala statistično značilen vpliv pridelovalnega sistema na pridelek pora, svežo maso bele detelje in svežo maso plevelov. Podsevek bele detelje je v primerih združene setve, tudi ko je bilo opravljeno pletje, negativno vplival na pridelek pora. Poznejši datum setve podsevka bele detelje zmanjša njegovo kompeticijo z porom. V primerih, ko pletje ni bilo opravljeno, so belo deteljo prerasli pleveli in je bil pridelek pora zelo majhen. V poskusu sta bila uporabljena dva kultivarja, med katerimi ni bilo statistično značilnih razlik v pridelku pora.
Ključne besede: por / podsev / bela detelja / ekološka pridelava
Objavljeno v DKUM: 05.10.2015; Ogledov: 1428; Prenosov: 88
Celotno besedilo (541,34 KB)

VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV ZASTIRANJA NA PRIDELEK CVETAČE
Tamara Kekec, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 je na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru potekal poljski poskus v okviru programa Core Organic II. Proučili in primerjali smo tri sisteme: (i) rana (ob presajanju cvetače) setev bele detelje (Trifolium repens L.), (ii) pozna setev (18 dni po presajanju cvetače) in (iii) obdelava (brez podseva), ter podseve različno oskrbovali. Oskrba podsevov je vključevala oplete in neoplete površine, obravnavanje z obdelavo pa je bilo razdeljeno na okopane in neokopane parcele. Raziskava je pokazala, da pozna setev bele detelje ob odstranjevanju plevelov dosega signifikantno višje količine pridelkov (34.899 kg/ha) v primerjavi z rano setvijo bele detelje (13.763 kg/ha) in samo obdelavo, brez podseva bele detelje (24.036 kg/ha). Med seboj smo primerjali še različna obravnavanja, ki so vključevala podsev, ki smo ga različno oskrbovali: rana setev - neopleto (RS-BD-Neop), pozna setev - neopleto (PS-BD-Neop), rana setev - opleto (RS-BD-Op), pozna setev - opleto (PS-BD-Op), brez podseva - neokopano (Brez-BD-Neok), brez podseva - okopano (Brez-BD-Ok) in obravnavanje s črno folijo. Najvišji pridelki so bili doseženi na črni foliji 58.304 kg/ha. Statistično značilno primerljivi pridelki s folijo so bili doseženi pri obravnavanjih PS-BD-Op s 45.369 kg/ha in Brez-BD-Ok s 48.073 kg/ha. Slabši pridelki so bili doseženi pri RS-BD-Op in PS-BD-Neop. Pri obravnavanjih RS-BD-Neop in Brez-BD-Neok ni bilo pridelkov, ker so rastline cvetače zaradi konkurenčnosti plevelov propadle.
Ključne besede: cvetača, bela detelja, pridelek, folija, podsev
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 1782; Prenosov: 113
Celotno besedilo (715,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh