1. Strategije odpravljanja ovir pri prenosu znanja med matičnim podjetjem in podružnicami v tujiniAleša Saša Sitar, Katarina Katja Mihelič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Znanje se v podjetjih prenaša na različne načine, pri čemer lahko zaposleni naletijo na številne ovire. Te lahko v splošnem razvrstimo med individualne in organizacijske, multinacionalna podjetja pa se pri prenosu znanja med matičnim podjetjem in podružnicami v tujini običajno srečujejo še z dodatnimi ovirami. Te izhajajo iz časovnih razlik in geografskih razdalj, jezikovnih ter kulturnih razlik. Avtorici v prispevku najprej opredelita prenos znanja, povzameta najpogosteje prepoznane ovire pri prenosu znanja in ovire, ki so prisotne pri prenosu znanja v multinacionalnih podjetjih. Nato se osredotočita na različne strategije, ki so jih multinacionalna podjetja razvila za odpravljanje ovir. V empiričnem delu na podlagi polstrukturiranih intervjujev z menedžerji treh podjetij s podružnicami v tujini predstavita ovire in strategije za njihovo odpravljanje za zagotavljanje uspešnega prenosa znanja.
Ključne besede: Slovenija, tujina, podjetje, podružnice, prenos znanja, obvladovanje znanja, strategija, kvalitativna analiza
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 250; Prenosov: 0 |
2. ŠOLSTVO NA BLOKAH SKOZI ČASMiša Šmit, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Šolstvo na Blokah skozi čas sem v uvodnem delu predstavila Bloke kot občino in planoto. Predstavitev zajema naravnogeografski, družbenogeografski in zgodovinski pregled Blok ter športno in kulturno dogajanje na Blokah. V osrednjem delu sem povzela razvoj šole na Blokah od njenega samega začetka pa do danes. Najbolj so me zanimali zapisi iz šolskih kronik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki so bili zapisani med letoma 1828 in 1968, zato je v diplomskem delu to obdobje tudi najbolje raziskano in opisano. Opisala sem, kako se je šola z leti spreminjala, kdaj se je razširila iz enorazrednice v dvo-, tri-, štiri- oziroma šestrazrednico ter kdaj sta se združili osnovna šola in nižja gimnazija. Raziskala sem tudi kronike, ki so bile napisane za podružnici v krajih Krajič in Šivče, ter opisala, kaj se je na podružnicah skozi obdobja pravzaprav dogajalo.
Iz kronik sem povzela najrazličnejše podatke. Osredotočala sem se na gradnjo novih šolskih stavb in obnovo le-teh, potek pouka, planiranje učnih načrtov v določenem obdobju, razne dejavnike, ki so mnogokrat motili pouk, praznike in ostale priložnosti, ki so jih v obravnavanih obdobjih praznovali, ustanavljanje in delovanje raznih društev na šoli ter vpliv vere in vojne na takratne šolske razmere.
Ključne besede: šola, šolstvo, šolstvo na Blokah, Osnovna šola Toneta Šraja – Aljoše, podružnice, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 22.03.2016; Ogledov: 1432; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. RAZVOJ OSNOVNE ŠOLE ŠMARJE PRI JELŠAH S PODRUŽNICAMI OD LETA 1996 DO DANESTanja Zagajšek, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sta predstavljena zgodovina in razvoj osnovnega šolstva v kraju Šmarje pri Jelšah, in sicer centralne Osnovne šole Šmarje pri Jelšah ter njenih podružničnih šol. Zajela sem obdobje od leta 1996 in vse do danes. Opisano je zgodovinsko ozadje kraja, njegov družbeno-geografski položaj ter razni podatki o sestavi prebivalstva. Veliko informacij o šolstvu v samem kraju najdemo v šolskih kronikah, ki so hranjene na posameznih šolah, nekatere starejše pa v Zgodovinskem arhivu občine Celje. V teh zapisih je mnogo informacij o sami zgodovini šol, ki so vse do danes doživele korenite spremembe. Na obravnavanem območju začetek šolstva sega v konec 18. stoletja. S poukom naj bi začeli leta 1797, ko so zgradili novo župnišče, starega pa prepustili v šolske namene. Šola je bila vse do leta 1873 trirazredna, po tem letu pa so postavili novo šolsko poslopje s petimi učilnicami. V tem času je pouk potekal v slovenskem jeziku, za kar sta bila zaslužna takratni kaplan Anton Aškerc in posestnik Franc Skaza. Pomanjkanje otrok je bil ključen razlog za združevanje in priključevanje manjših šol k centralnim, večjim šolam. Po potresu leta 1974 je bila zgrajena nova centralna Osnovna šola v Šmarju pri Jelšah, h kateri se je postopoma, vse do leta 1986, pridružilo sedem podružničnih šol. Do danes se je število podružnic skrčilo zgolj za eno samo podružnično šolo. Tako ima danes Osnovna šola Šmarje pri Jelšah šest podružnic: Kristan Vrh, Mestinje, Sladka Gora, Sveti Štefan, Šentvid pri Grobelnem in Zibika. Vse do leta 2002 je šola ponujala osemletni program, na kar je v šolskem letu 2002/2003 začela s poskusnim uvajanjem programa devetletne osnovne šole. V diplomski nalogi sem podrobneje predstavila centralno šolo ter njene podružnične šole, in sicer na podlagi števila učencev, učiteljske zasedbe, prostorskih in materialnih sprememb ter različnih šolskih dejavnosti od leta 1996 do danes.
Ključne besede: šola, šolstvo v Šmarju pri Jelšah, Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, podružnice, izobraževanje, značilnosti kraja Šmarje pri Jelšah.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 2165; Prenosov: 365
Celotno besedilo (12,31 MB) |
4. Mednarodno bančništvo : delo diplomskega seminarjaBarbara Štruc, 2009, diplomsko delo Ključne besede: finančni sistemi, bančništvo, mednarodno bančništvo, predstavništva, podružnice, investicije, zakonodaja, kontrola, mednarodni sporazumi, valuta, storitve, mednarodni trg, svetovno gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1522; Prenosov: 65
Celotno besedilo (271,48 KB) |
5. POSLOVNI POTENCIAL SOCIALNIH MREŽSanije Elezi, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Trendi kažejo, da se število uporabnikov oz. njihovo vključevanje v socialna omrežja iz dneva v dan povečuje in zaenkrat še temu ni videti konca. Večanje števila uporabnikov vodi k nenehnemu izboljševanju in razvoju tovrstnih strani, kar pa prinaša s seboj vse manjšo zmožnost nadzorovanja. Vseeno pa bi ukinitev socialnih omrežij pomenila ogromno škodo tako za gospodarstvo kot seveda za nas uporabnike socialnih mrež. Vsekakor pa je ob tem potrebna previdnost, ki je doslej edina znana in najverjetneje najbolj pravilna rešitev za zmanjšanje teh tveganj in nevarnosti.
Ključne besede: Modeli naročništva, Socialna omrežja – SNS, modeli informiranja, Rappa, Facebook, modeli posredništva, Twitter, modeli trgovca, Timmers, modeli koristi, modeli proizvajalca, LinkedIn, modeli podružnice, modeli skupnosti, e-poslovanje, modeli oglaševanja.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2011; Ogledov: 2085; Prenosov: 195
Celotno besedilo (408,22 KB) |
6. Prva sombotelska kanonična vizitacija turniške župnije leta 1778Janja Adanič, 2010, diplomsko delo Opis: Zgodovino posameznega kraja v največji meri predstavljajo ljudje, ki so tam živeli. Na podeželju ima še dandanes velik vpliv na vsakdanjik ljudi cerkev. Ljudje so se v okviru posamezne župnije rodili, poročali, umirali, delali in praznovali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so kanonične vizitacije. V diplomskem delu je tako predstavljena kanonična vizitacija turniške župnije iz leta 1778, ki je bila hkrati prva sombotelska vizitacija te župnije. Najprej je podan zgodovinski pregled turniške župnije od njene ustanovitve do konca 18. stoletja. Sledi transliteracija kanonične vizitacije in prevod ter celostna obdelava. V vizitaciji je najprej opisano stanje v matični cerkvi in v samem Turnišču, ki je bilo sedež župnije, temu pa sledi opis stanja v posameznih podružnicah, ki jih je leta 1778 bilo devet: Brezovica, Črenšovci, Gomilica, Lipa, Nedelica, Polana, Renkovci, Žižki in Trnje. Tako pri sedežu župnije kot pri podružnicah so med drugim navedeni število prebivalcev, zemljiški gospodje, dobrine župnije, cerkveni pomočniki, župnikove in učiteljeve štolnine ter babice. Vizitator pa je popisal tudi opremo matične in podružnične cerkve v Črenšovcih ter opremo kapele svetega Antona, župnijski premični inventar ter knjižnični inventar.
Ključne besede: Turniška župnija, kanonična vizitacija, leto 1778, matica, podružnice
Objavljeno v DKUM: 12.10.2010; Ogledov: 2876; Prenosov: 352
Celotno besedilo (2,25 MB) |
