SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ORGLE V DEKANIJAH BRASLOVČE IN ŠALEŠKA DOLINA
Anja Jezernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela z naslovom Orgle v dekanijah Braslovče in Šaleška dolina je bil raziskati zgodovinski razvoj orgel ter narediti popis orgel v dekanijah Braslovče ter Šaleška dolina. V delu so na kratko opisane cerkve posameznih župnij, temu pa sledi opis orgel, ki se nahajajo v njih. Za diplomsko delo sem uporabila vire s terena, kjer sem si vse orgle ogledala, jih preizkusila (kjer služijo svojemu namenu), fotografirala ter prebrala in uporabila župnijske kronike, vire in ostalo literaturo, kjer sem našla zapise o posameznih orglah. Fotografije orgel so v prilogi diplomskega dela.
Ključne besede: Orgle, dekanija braslovče, dekanija Šaleška dolina, župnija, podružnica, cerkev, manual, pedal, register, traktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 1606; Prenosov: 126
.pdf Polno besedilo (63,11 MB)

2.
Razvoj turizma v Mariboru med obema vojnama
Vesna Zagoršćak, 2009, diplomsko delo

Opis: Mariborski prebivalci so se v obdobju med obema svetovnima vojnama pričeli zavedati pomena turizma. Skrb za olepšavo mesta, izboljšanje turistične ponudbe in za propagando je bila prisotna že pred prvo svetovno vojno. V medvojnem obdobju se je to delo zaradi nastajanja različnih turističnih organizacij okrepilo. Razvoj turizma v Mariboru je bil vezan na razvoj turizma na slovenskem območju in skladen z razvojem turizma v Jugoslaviji. To je čas aktivnega vključevanja države z Uredbo o pospeševanju turizma leta 1936. Leta 1926 je nastala najpomembnejša turistična organizacija na širšem mariborskem območju: Tujsko- prometna zveza za mariborsko oblast v Mariboru. Pomembno vlogo v turizmu so imela še naslednja društva, zadruge in organizacije: olepševalni društvi v Mariboru, podružnici Slovenskega planinskega društva in Zimskosportnega podsaveza v Mariboru, ki sta skrbeli za okoliške vrhove Pohorja in Kozjaka, podružnica Jugoslovanskega Touring kluba, ki je prevzela skrb nad mototurizmom, Aeroklub Naša krila, ki se je trudil za nastanek mariborskega letališča in zadruga Mariborski teden. Ta je med leti 1932 in 1939 prirejala gospodarsko, kulturno in zabavno prireditev Mariborski teden. Tudi mariborska mestna občina je v medvojnih letih aktivno delovala na področju turizma. Zgradila je mariborsko kopališče, finančno pomagala turističnim društvom ter ustanovila stalni mestni turistični urad. Nekatere zastavljene projekte so društva in občina uspeli realizirati, med temi je postavitev letališča leta 1936 in izgradnja cest na Pohorju. Na druge pa je bilo potrebno počakati do konca druge svetovne vojne, na primer na pohorsko vzpenjačo.
Ključne besede: medvojni turizem, turizem v Mariboru med obema vojnama, Tujsko-prometna zveza Maribor, mariborska podružnica SPD, Mariborski teden
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2228; Prenosov: 317
.pdf Polno besedilo (3,32 MB)

3.
PODRUŽNIČNE OSNOVNE ŠOLE S KOMBINIRANIMI ODDELKI
Tjaša Cverlin, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Podeželske podružnične šole v Sloveniji so pripomogle k temu, da imamo zelo razvejano mrežo osnovnih šol. V diplomskem delu je prikazano stanje teh šol ter z njimi povezanimi kombiniranimi oddelki. Osredotočili smo se predvsem na zunanjo in notranjo organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, materialno stanje in opremljenost podružničnih šol, problematiko izobraževanja ter strokovno usposobljenost pedagoških delavcev. Podružnične osnovne šole so se ohranile od začetkov obveznega šolstva do danes. Nekatere od njih pa so bile ukinjene. Ohranile so se predvsem tiste podeželske šole, kjer je učiteljem uspelo dokazati, da je znanje učencev, pridobljeno v teh šolah, povsem primerljivo z znanjem učencev v večjih šolah. Tudi specifika dela na podružničnih osnovnih šolah s kombiniranimi oddelki se je do neke mere ohranila do današnjih dni. Kakovostne izboljšave so vidne predvsem na področju splošne strokovne usposobljenosti učiteljev in na področju materialne ter didaktične opreme, medtem ko so druge možnosti še vedno dokaj nespremenjene in tudi v današnjem času terjajo specifično zunanjo ter notranjo organizacijo pouka. Tudi izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v kombiniranem oddelku se v vseh fazah, od načrtovanja do izvedbe, razlikuje od vzgojno-izobraževalnega procesa v čistih oddelkih, kar terja posebno strokovno usposobljenost in veliko pedagoških izkušenj ter prilagodljivosti.
Ključne besede: Ključne besede: podružnična osnovna šola – podružnica, matična šola, vzgojno-izobraževalno delo, kombinirani pouk.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1588; Prenosov: 226
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

4.
Podružnica in njene značilnosti ter veljavna zakonodaja na tem področju - analiza za Slovenijo
Tatjana Jamnikar, 2016, magistrsko delo

Opis: Ena od možnosti vstopa multunacionalk na trg je ustanovitev podružnice. Izpostavili smo posebnosti podružnic oz. poslovnih enot, in sicer tako vsebinsko mednarodno vpetost kot posebno poslovno ureditev. Predstavili smo zakonske in računovodske podlage, ki opredeljujejo delovanje tujih podružnic v Sloveniji, ter njihove pravice in obveznosti, pregledali tiste člene zakonov, ki neposredno vplivajo na vse slovenske družbe in na različnih področjih pokrivajo tudi podružnice. Pri ugotavljanju, ali je to področje tujih podružnic dovolj urejeno, smo se naslonili predvsem na ZDDOP-2, Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, Vzorčno konvencijo OECD, ZDDV in nekaj sodb na sodiščih. Če pogledamo po sektorjih je največ tujih podružnic v na področju trgovine, sledijo pa ji strokovne in tehnične dejavnosti ter gradbeništvo. Izračunali smo kazalnike: velikost, opremljenost dela s sredstvi, gospodarnost, donosnost, produktivnost, stroški dela ter financiranje in plačilno sposobnost vseh opazovanih podjetij – podružnic v Sloveniji v obdobju 2010-2013 ter jih primejali z vsemi slovenskimi družbami. Po teh kazalnikih smo ugotovljali uspešnost tujih podružnic z vsemi podjetji v Sloveniji tudi za vsak sektor gospodarstva posebej v tem istem obdobju.
Ključne besede: PODRUŽNICA, KAZALNIKI, USPEŠNOST, MULTINACIONALKE, ZAKONODAJA, SEKTORJI
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 221; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (3,44 MB)

5.
ODGOVORNOST DRŽAVE ZA DENARNE DEPOZITE V TUJIH PODRUŽNICAH BANK V SODNI PRAKSI MEDNARODNIH SODIŠČ
Nataša Pintar Gosenca, 2016, magistrsko delo

Opis: V globalnem bančnem poslovanju banke s sedežem v eni državi pogosto opravljajo bančne storitve tudi v drugih državah preko tam ustanovljenih podružnic. Ne glede na to, ali gre za čezmejno opravljanje bančnih storitev ali ne, se pravno razmerje med banko in deponentom, ki pri njej položi svoja denarna sredstva, vzpostavi s pogodbo o denarnem depozitu. To klasično civilnopravno razmerje se v primeru spora med pogodbenima strankama obravnava pred nacionalnimi sodišči, pri čemer dejstvo, da je deponent denarna sredstva položil pri tuji podružnici banke, ne igra nobene vloge. Glede na pravno opredelitev podružnice tako po slovenskem pravu kot po pravnem redu Evropske unije je zavezanka za izplačilo denarnega depozita z natečenimi obrestmi v skladu s pogodbenimi pogoji matična banka. Temeljni predmet preučevanja predstavlja vprašanje, ali sploh in če, v kakšnih primerih in pod katerimi pogoji je za izplačilo denarnih sredstev deponentu odgovorna država in ne banka kot dolžnica. Zaradi pomena, ki ga ima bančništvo v sodobnih narodnih gospodarstvih, namreč država na civilnopravno razmerje med banko in deponentom vpliva s svojimi oblastnimi akti, s katerimi ureja varstvo denarnih depozitov pri bankah v primeru njihove insolventnosti, ali pa v to razmerje vstopa kot porok za izpolnitev obveznosti. S temi ravnanji se na podlagi nacionalnih predpisov med državo in banko, kot tudi med državo in deponenti, vzpostavljajo pravna razmerja, ki so v primeru spora predmet obravnave domačih sodnih organov. Vendar pa nedavna sodna praksa Sodišča EFTA in Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da se razmerje med državo in deponentom lahko vzpostavi tudi kot posledica odločitve mednarodnega sodnega organa, ki odloča o zatrjevanih kršitvah obveznosti države, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, in ji v primeru ugotovljenih kršitev lahko naloži njihovo odpravo. Osrednja vsebina predstavlja analizo zadev Nadzorni organ EFTA proti Islandiji ter Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, o katerih sta razsojali Sodišče EFTA oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice. Prikazane so dejanske in pravne okoliščine posameznega primera, predstavljene bistvene trditve strank ter analizirani končni odločitvi obeh mednarodnih sodišč. Podan je odgovor na temeljno vprašanje, kakšna je pravna narava odgovornosti države za denarne depozite v tujih podružnicah bank, ki jo ugotovi ali bi jo lahko ugotovilo mednarodno sodišče, ter analizirane posledice takšne odločitve za državo in za posameznika, ki mu je zaradi protipravnega ravnanja države nastala škoda. Utemeljena je teza, da pravne posledice odločitev mednarodnega sodišča, s katerimi je ugotovljena mednarodnopravna odgovornost države, niso zgolj mednarodnopravne, temveč tudi civilnopravne obveznosti države. Sklepno je podano stališče do vprašanja, ali predstavljata analizirani sodni odločbi zadostno podlago za zaključek, da država v tako izjemnih primerih, kot sta globalna finančna kriza in/ali razpad države, ni povsem ekonomsko neodvisna in suverena, saj so ukrepi, ki jih z namenom zaščite bančnega in gospodarskega sistema ter deponentov sprejema z učinkom na svojem ozemlju, lahko predmet presoje mednarodnih sodnih teles s tveganjem, da bo z njihovimi odločitvami ugotovljena odgovornost države za denarne depozite v tujih podružnicah bank.
Ključne besede: Pogodba o denarnem depozitu, jamstvo za vloge, »stare« devizne vloge, Ljubljanska banka, razpad države, nasledstvo držav za dolgove, Sodišče EFTA, Icesave, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva Ališić, sanacija bank, sistemska kriza, tuja podružnica banke, odgovornost države za denarne depozite
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 256; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

6.
Vstop podjetja na slovenski trg s podružnico
Kim Božič, 2017, diplomsko delo

Opis: V današnjem poslovnem svetu je za podjetje zelo pomembno, če ne celo nujno, da se posvečajo globalnim trgom. Če podjetnik želi, da njegovo podjetje raste in se razvija, mora razmišljati o globalizaciji oziroma o širjenju poslovanja izven meja svoje države, za kar pa lahko uporabi enega od številnih možnih načinov vstopa na tuj trg. Ker se ti načini med seboj razlikujejo, mora poznati vse značilnosti, omejitve ter prednosti in slabosti posameznih načinov, saj se lahko le tako odloči, s katerim načinom vstopa na tuj trg lahko uspe in izvede svojo načrtovano rast. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo predstavili ter opisali možne načine vstopov na tuj trg. Podjetnik mora pred odločitvijo o vstopu na tuj trg tudi dobro preučiti in analizirati poslovno okolje tuje države, v katero želi širiti svoje poslovanje. Za to lahko uporabi številna orodja za analizo okolja, kot sta zelo poznani PEST oziroma PESTLE in SWOT-analiza, ki smo jih podrobneje opisali v teoretičnem delu diplomskega projekta. Kadar podjetje upošteva vse omejitve in pa tudi prednosti, ki mu jih nudi tuj trg, lahko uspešno izbere način vstopa, ki je primeren za njegovo dejavnost in trg, na katerega vstopa. V diplomskem projektu smo v aplikativnem delu natančneje analizirali vstop na tuj trg s podružnico na primeru avstrijskega podjetja L&R. Ugotovili smo, da je podjetje izbralo najustreznejšo obliko vstopa na slovenski trg glede na njihovo dejavnost. Za podružnico podjetja L&R smo naredili analizo poslovnega okolja podjetja in s pomočjo nje ugotovili dejavnike, ki so pozitivno pa tudi negativno vplivali na poslovanje podružnice v Sloveniji.
Ključne besede: mednarodno podjetništvo, mednarodno okolje, globalizacija, vstop na tuj trg, podružnica
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 109; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici