1. KULTURNI DAN "ŽIVLJENJE V PRETEKLOSTI" NA PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI KOGUrška Mlinarič, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, ki skupaj tvorita povezano in zaokroženo celoto. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo dneve dejavnosti, poudarek je na kulturnih dnevih, podružnične osnovne šole s poudarkom na kombiniranih oddelkih, ter pregled ciljev v učnih načrtih za pouk predmeta Spoznavanje okolja in Družba z vidika življenja v preteklosti.
V praktičnem delu predstavljamo Osnovno šolo Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog, kulturni dan, ki smo ga izvedli na podružnični osnovni šoli Kog (podrobna priprava), potek dela in evalvacijo narejenega. Kulturni dan smo izvedli na celotni podružnični šoli, ki šteje 30 učencev od prvega do petega razreda.
Ključne besede: Kulturni dnevi, dnevi dejavnosti, podružnična osnovna šola, življenje v preteklosti
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 1535; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. RAZVOJ ŠOLSTVA NA REČICI OB SAVINJIMartina Potočnik, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj šolstva na Rečici ob Savinji od prvih začetkov do današnjih dni. Šola na Rečici je najstarejša šola v Zgornji Savinjski dolini. V nekaterih virih se omenja že za časa Marije Terezije. Bila je enorazredna šola za pouk pisanja, branja, računanja in verouka. Pouk je potekal po različnih hišah po trgu. Tik pred drugo svetovno vojno je bila rečiška šola osemrazredna. Ob nemški okupaciji so slovenske učitelje zamenjali nemški, zato je pouk potekal v nemškem jeziku. Leta 1944 so partizani šolo požgali. Zgorela je tudi šolska kronika. Zaradi tega je v obdobju do konca druge svetovne vojne o šolstvu na Rečici ob Savinji ohranjenih zelo malo virov. Nekaj zapisov se je ohranilo v Šolskem muzeju v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bilo treba poiskati ustrezne šolske prostore. Začela se je tudi obnova požgane šole, katere slovesna otvoritev je bila 9. novembra leta 1952. Leta 1959 je postala šola na Rečici popolna osemletka. V naslednjih letih ni bila vidna posebna skrb za obnovo šole, zato je šolska stavba počasi propadala. Občinska skupščina je decembra leta 1969 sprejela sklep o reorganizaciji šolske mreže na območju Mozirja, Nazarij in Rečice. Jeseni leta 1970 so se učenci od petega do osmega razreda vključili v centralno osnovno šolo v Mozirje. Rečiška šola je tako postala podružnica nove mozirske šole vse do leta 2000, ko je kraj po tridesetih letih zopet dobil popolno osnovno šolo. Od preproste enorazrednice iz leta 1777 do devetletne osnovne šole, v katero se je šola na Rečici vključila leta 2003, je šolstvo na Rečici ob Savinji naredilo velik korak. Seveda pa se krajani nikoli niso sprijaznili z obdobjem, ko je bila na Rečici šola samo za potrebe prvih štirih razredov.
Ključne besede: šola, izobraževanje, Rečica ob Savinji, devetletna osnovna šola, podružnična šola
Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 2424; Prenosov: 239
Celotno besedilo (24,71 MB) |
3. Osnovna šola Griže med letoma 1918 in 1991Tideja Potrč, 2012, diplomsko delo Opis: Osnovna šola Griže je po prvi svetovni vojni 1918 uspešno nadaljevala pouk ter privabljala vedno več šolarjev, čeprav je bil na začetku obisk skromen. Zaradi rudnika Zabukovica je v Griže prihajalo vedno več družin, tudi s šoloobveznimi otroki, zato je šolski obisk iz leta v leto rasel. Na šoli so pouk začeli s sveto mašo, revnim otrokom so razdeljevali knjige, šolski upravitelj pa je vpisoval prvošolce. Takoj po vojni so nemški jezik zamenjali s slovenskim, ki je postal učni predmet. Učenci so bili vsi slovenske narodnosti in so pripadali rimskokatoliški veroizpovedi. Med drugo svetovno vojno so nemške oblasti prevzele šolo in nastavile svoje učitelje. Do konca vojne se je obisk šolarjev zmanjšal, saj so nemški učitelji izvajali hud teror. Po osvoboditvi so začeli z obnovo zgradbe, pouk pa so na začetku izvajali le po tri do štiri ure na dan, da so otroke pripravili na novo šolsko leto, 1945/46. Po vojni so iz predmetnika izločili verouk in svete maše. Na šoli so ustanovili pionirski odred, rdeči križ in šolsko zadrugo. V okviru pionirske organizacije so šolsko mladino spodbujali k čimvečji interesni dejavnosti. Vključeni so bili v Kajuhovo bralno značko in sodelovali pri Kurirčkovi pošti. Vsako leto so tekli štafeto mladosti in pripravili veliko kulturnih prireditev. V šolskem letu 1969/70 je bila zgrajena nova šola; konec je bilo prostorske stiske in slabih higienskih razmer. Šola je pridobila novo telovadnico, vrtec, šolsko mlečno kuhinjo, nove učilnice in kabinete za razrednike ter veliko zbornico. Leta 2009 so pred staro šolo postavili temeljni kamen in začeli gradili novo, moderno šolo. Trenutno griška osnovna šola deluje v prostorih UPI – Ljudske univerze Žalec.
Ključne besede: šola, slovensko šolstvo, osnovna šola Griže, izobraževanje, kronika šole, podružnična šola Liboje.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2972; Prenosov: 344
Celotno besedilo (1,93 MB) |
4. PODRUŽNIČNE OSNOVNE ŠOLE S KOMBINIRANIMI ODDELKITjaša Cverlin, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Podeželske podružnične šole v Sloveniji so pripomogle k temu, da imamo zelo razvejano mrežo osnovnih šol. V diplomskem delu je prikazano stanje teh šol ter z njimi povezanimi kombiniranimi oddelki. Osredotočili smo se predvsem na zunanjo in notranjo organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, materialno stanje in opremljenost podružničnih šol, problematiko izobraževanja ter strokovno usposobljenost pedagoških delavcev. Podružnične osnovne šole so se ohranile od začetkov obveznega šolstva do danes. Nekatere od njih pa so bile ukinjene. Ohranile so se predvsem tiste podeželske šole, kjer je učiteljem uspelo dokazati, da je znanje učencev, pridobljeno v teh šolah, povsem primerljivo z znanjem učencev v večjih šolah. Tudi specifika dela na podružničnih osnovnih šolah s kombiniranimi oddelki se je do neke mere ohranila do današnjih dni. Kakovostne izboljšave so vidne predvsem na področju splošne strokovne usposobljenosti učiteljev in na področju materialne ter didaktične opreme, medtem ko so druge možnosti še vedno dokaj nespremenjene in tudi v današnjem času terjajo specifično zunanjo ter notranjo organizacijo pouka. Tudi izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v kombiniranem oddelku se v vseh fazah, od načrtovanja do izvedbe, razlikuje od vzgojno-izobraževalnega procesa v čistih oddelkih, kar terja posebno strokovno usposobljenost in veliko pedagoških izkušenj ter prilagodljivosti.
Ključne besede: Ključne besede: podružnična osnovna šola – podružnica, matična šola, vzgojno-izobraževalno delo, kombinirani pouk.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2975; Prenosov: 414
Celotno besedilo (2,39 MB) |
