1. Primerjava izdelave izdelka iz lesa pri pouku naravoslovja in tehnike na matični in podružnični šoli : magistrsko deloNina Terpotec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava izdelave izdelka iz lesa pri pouku naravoslovja in tehnike na matični in podružnični šoli smo v teoretičnem delu podrobneje opisali predmet naravoslovje in tehnika, matično ter podružnično šolo in izdelavo praktičnih izdelkov, kjer smo predstavili ustvarjalnost, varno delo, orodje ter pripomočke, ki jih uporabljamo v šoli pri predmetu naravoslovje in tehnika, ter delovno okolje. V nadaljevanju smo opisali izbrano gradivo les ter obdelovalne postopke lesa, s katerimi se srečujejo učenci pri predmetu naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode opisali in analizirali potek pouka na matični ter podružnični šoli. V raziskavi so sodelovali učenci 4. razreda izbrane matične in podružnične osnovne šole.
Rezultati raziskave so predstavljeni slikovno in opisno ter kažejo, da razpoložljivost pripomočkov, materiala in orodja nimajo velikega vpliva na kakovost izdelave izdelkov. Učenci na matični šoli so imeli boljše pogoje za delo, vendar so imeli večje težave pri izdelovanju. Največji izziv jim je predstavljalo rokovanje z orodji in natančnost. Na podružnični šoli pa so se učenci soočali s pomanjkanjem določenih orodij in materialov, a so kljub temu izdelali kakovostne izdelke. Ne glede na izzive so učenci na obeh šolah pokazali veliko ustvarjalnosti. Ključne besede: naravoslovje in tehnika, matična šola, podružnična šola, izdelek iz lesa Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 25 Celotno besedilo (3,10 MB) |
2. Diferenciacija ur športa na podružnični osnovni šoli v kombiniranem oddelku 2. in 3. razreda : magistrsko deloValentina Zdovc Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil pripraviti, izvesti in analizirati diferencirane ure predmeta šport v kombiniranem oddelku 2. in 3. razreda na podružnični šoli. Diferencirali smo ure iz različnih tematskih sklopov, ki so v učnem načrtu za šport. Načrtovali in zapisali smo priprave za pet šolskih ur, ki so predstavljene v praktičnem delu magistrskega dela. Te ure smo izvedli, jih dokumentirali ter v omenjenem poglavju opisali in tudi analizirali z vidika poučevanja v kombiniranem oddelku, z vidika učencev in vidika diferenciacije. Ugotovili smo, da je izvedba diferenciranega pouka težja kot v čistih razredih, vendar smiselna. Naredili smo tudi empirični del, kjer smo s pomočjo ankete, ki je bila izvedena na vzorcu sedemintridesetih učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali v kombiniranem oddelku na podružnični šoli na izbrani šoli. V tem delu naloge nas je zanimal odnos učiteljev kombiniranih oddelkov do diferenciacije – kaj diferencirajo, kdaj, ali jim diferenciacija otežuje delo in kdaj se diferenciacije poslužujejo pri športu. Z raziskavo smo ugotovili, da skoraj vsi učitelji kombinirani pouk diferencirajo, vendar pogosteje slovenščino ter matematiko kot spoznavanje okolja, glasbeno umetnost in šport. Učitelji imajo do diferenciacije pozitiven odnos, čeprav jim načrtovanje in izvajanje le-te ni najlažje. Nekateri učitelji diferencirajo ure športa, pretežno v osrednjem delu pri ciljih, vsebinah, metodičnih postopkih in pripomočkih. Z izvedbo empiričnega in praktičnega dela smo hoteli podpreti idejo o tem, da je diferenciacija v kombiniranih oddelkih zelo pomembna, tudi pri športu, predvsem pa smo z izvedbo praktičnega dela hoteli raziskati diferenciacijo ur športa v kombiniranih oddelkih na podružničnih šolah. Ključne besede: šport, podružnična šola, kombiniran oddelek, kombiniran pouk, diferenciacija Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 38 Celotno besedilo (5,97 MB) |
3. ZGODOVINSKI RAZVOJ PODRUŽNIČNE ŠOLE SVETI DUH NA OSTREM VRHUEva Dajčman, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila razvoj podružnične osnovne šole Sveti Duh na Ostrem vrhu od leta 1816 do danes. Začetki šolstva ter ustanovitev omenjene šole segajo prav v leto 1816. Šola se je skozi različna zgodovinska obdobja srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, med drugim s prostorsko stisko, slabim obiskom učencev ter pomanjkanjem učiteljev, učnega gradiva ter ostalih učnih pripomočkov, pa vendar je prebrodila slabe čase ter se ohranila še do danes. Sveti Duh sem predstavila tako zgodovinsko kot tudi geografsko. Podrobno sem predstavila razvoj šole skozi posamezna obdobja. Ključne besede: šolstvo, podružnična šola Sveti Duh na Ostrem vrhu, šolstvo na Slovenskem, kronika šole, izobraževanje Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 1935; Prenosov: 171 Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. KULTURNI DAN "ŽIVLJENJE V PRETEKLOSTI" NA PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI KOGUrška Mlinarič, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, ki skupaj tvorita povezano in zaokroženo celoto. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo dneve dejavnosti, poudarek je na kulturnih dnevih, podružnične osnovne šole s poudarkom na kombiniranih oddelkih, ter pregled ciljev v učnih načrtih za pouk predmeta Spoznavanje okolja in Družba z vidika življenja v preteklosti.
V praktičnem delu predstavljamo Osnovno šolo Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog, kulturni dan, ki smo ga izvedli na podružnični osnovni šoli Kog (podrobna priprava), potek dela in evalvacijo narejenega. Kulturni dan smo izvedli na celotni podružnični šoli, ki šteje 30 učencev od prvega do petega razreda. Ključne besede: Kulturni dnevi, dnevi dejavnosti, podružnična osnovna šola, življenje v preteklosti Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 1535; Prenosov: 156 Celotno besedilo (1,62 MB) |
5. RAZVOJ ŠOLSTVA NA REČICI OB SAVINJIMartina Potočnik, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj šolstva na Rečici ob Savinji od prvih začetkov do današnjih dni. Šola na Rečici je najstarejša šola v Zgornji Savinjski dolini. V nekaterih virih se omenja že za časa Marije Terezije. Bila je enorazredna šola za pouk pisanja, branja, računanja in verouka. Pouk je potekal po različnih hišah po trgu. Tik pred drugo svetovno vojno je bila rečiška šola osemrazredna. Ob nemški okupaciji so slovenske učitelje zamenjali nemški, zato je pouk potekal v nemškem jeziku. Leta 1944 so partizani šolo požgali. Zgorela je tudi šolska kronika. Zaradi tega je v obdobju do konca druge svetovne vojne o šolstvu na Rečici ob Savinji ohranjenih zelo malo virov. Nekaj zapisov se je ohranilo v Šolskem muzeju v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bilo treba poiskati ustrezne šolske prostore. Začela se je tudi obnova požgane šole, katere slovesna otvoritev je bila 9. novembra leta 1952. Leta 1959 je postala šola na Rečici popolna osemletka. V naslednjih letih ni bila vidna posebna skrb za obnovo šole, zato je šolska stavba počasi propadala. Občinska skupščina je decembra leta 1969 sprejela sklep o reorganizaciji šolske mreže na območju Mozirja, Nazarij in Rečice. Jeseni leta 1970 so se učenci od petega do osmega razreda vključili v centralno osnovno šolo v Mozirje. Rečiška šola je tako postala podružnica nove mozirske šole vse do leta 2000, ko je kraj po tridesetih letih zopet dobil popolno osnovno šolo. Od preproste enorazrednice iz leta 1777 do devetletne osnovne šole, v katero se je šola na Rečici vključila leta 2003, je šolstvo na Rečici ob Savinji naredilo velik korak. Seveda pa se krajani nikoli niso sprijaznili z obdobjem, ko je bila na Rečici šola samo za potrebe prvih štirih razredov. Ključne besede: šola, izobraževanje, Rečica ob Savinji, devetletna osnovna šola, podružnična šola Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 2424; Prenosov: 240 Celotno besedilo (24,71 MB) |
6. Osnovna šola Griže med letoma 1918 in 1991Tideja Potrč, 2012, diplomsko delo Opis: Osnovna šola Griže je po prvi svetovni vojni 1918 uspešno nadaljevala pouk ter privabljala vedno več šolarjev, čeprav je bil na začetku obisk skromen. Zaradi rudnika Zabukovica je v Griže prihajalo vedno več družin, tudi s šoloobveznimi otroki, zato je šolski obisk iz leta v leto rasel. Na šoli so pouk začeli s sveto mašo, revnim otrokom so razdeljevali knjige, šolski upravitelj pa je vpisoval prvošolce. Takoj po vojni so nemški jezik zamenjali s slovenskim, ki je postal učni predmet. Učenci so bili vsi slovenske narodnosti in so pripadali rimskokatoliški veroizpovedi. Med drugo svetovno vojno so nemške oblasti prevzele šolo in nastavile svoje učitelje. Do konca vojne se je obisk šolarjev zmanjšal, saj so nemški učitelji izvajali hud teror. Po osvoboditvi so začeli z obnovo zgradbe, pouk pa so na začetku izvajali le po tri do štiri ure na dan, da so otroke pripravili na novo šolsko leto, 1945/46. Po vojni so iz predmetnika izločili verouk in svete maše. Na šoli so ustanovili pionirski odred, rdeči križ in šolsko zadrugo. V okviru pionirske organizacije so šolsko mladino spodbujali k čimvečji interesni dejavnosti. Vključeni so bili v Kajuhovo bralno značko in sodelovali pri Kurirčkovi pošti. Vsako leto so tekli štafeto mladosti in pripravili veliko kulturnih prireditev. V šolskem letu 1969/70 je bila zgrajena nova šola; konec je bilo prostorske stiske in slabih higienskih razmer. Šola je pridobila novo telovadnico, vrtec, šolsko mlečno kuhinjo, nove učilnice in kabinete za razrednike ter veliko zbornico. Leta 2009 so pred staro šolo postavili temeljni kamen in začeli gradili novo, moderno šolo. Trenutno griška osnovna šola deluje v prostorih UPI – Ljudske univerze Žalec. Ključne besede: šola, slovensko šolstvo, osnovna šola Griže, izobraževanje, kronika šole, podružnična šola Liboje. Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2972; Prenosov: 345 Celotno besedilo (1,93 MB) |
7. PODRUŽNIČNE OSNOVNE ŠOLE S KOMBINIRANIMI ODDELKITjaša Cverlin, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Podeželske podružnične šole v Sloveniji so pripomogle k temu, da imamo zelo razvejano mrežo osnovnih šol. V diplomskem delu je prikazano stanje teh šol ter z njimi povezanimi kombiniranimi oddelki. Osredotočili smo se predvsem na zunanjo in notranjo organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, materialno stanje in opremljenost podružničnih šol, problematiko izobraževanja ter strokovno usposobljenost pedagoških delavcev. Podružnične osnovne šole so se ohranile od začetkov obveznega šolstva do danes. Nekatere od njih pa so bile ukinjene. Ohranile so se predvsem tiste podeželske šole, kjer je učiteljem uspelo dokazati, da je znanje učencev, pridobljeno v teh šolah, povsem primerljivo z znanjem učencev v večjih šolah. Tudi specifika dela na podružničnih osnovnih šolah s kombiniranimi oddelki se je do neke mere ohranila do današnjih dni. Kakovostne izboljšave so vidne predvsem na področju splošne strokovne usposobljenosti učiteljev in na področju materialne ter didaktične opreme, medtem ko so druge možnosti še vedno dokaj nespremenjene in tudi v današnjem času terjajo specifično zunanjo ter notranjo organizacijo pouka. Tudi izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v kombiniranem oddelku se v vseh fazah, od načrtovanja do izvedbe, razlikuje od vzgojno-izobraževalnega procesa v čistih oddelkih, kar terja posebno strokovno usposobljenost in veliko pedagoških izkušenj ter prilagodljivosti. Ključne besede: Ključne besede: podružnična osnovna šola – podružnica, matična šola, vzgojno-izobraževalno delo, kombinirani pouk. Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2975; Prenosov: 415 Celotno besedilo (2,39 MB) |