| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Komuniciranje s podrejenimi v bolnišnici Nova Gorica : diplomsko delo univerzitetnega študija
Barbara Sitar, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: komunikacija, vodja, podrejeni
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1865; Prenosov: 191

2.
BOSSING V TEORIJI IN PRAKSI
Tina Šmid Zajc, 2010, diplomsko delo

Opis: V času globalizacije, finančne in gospodarske krize je nasilja vseh vrst vse več. Nasilje se je, zaradi tempa življenja, ki ga živimo , razširil ne le iz ulic, temveč tudi iz družin, na delovna mesta. Pojavljati se je pričel v najbolj prefinjeni ter potuhnjeni obliki, ki jo sploh poznamo. Iz pojava nove oblike nasilja, ki ga imenujemo mobing, se je razkrila sodobna oblika nasilja, imenovanega bossing. Bossing je zelo škodljivo ter kaznivo dejanje, ki ga izvaja vodja ali šef nad svojim podrejenim. Napadeni je izpostavljen sistematičnem in dlje trajajočim napadom s strani nadrejenega. Te vrste dejanja se odražajo v vedno več konfliktnih situacijah, stresu pri zaposlenih, povečani fluktuaciji, nezadovoljstvu, zmanjšani storilnosti, čustveni izčrpanosti itd., kar se posledično odraža na uspešnosti organizacije. Med pisanjem diplomske naloge sem ugotovila, da se bossing v praksi ne pojavlja tako pogosto, kot je to morda čutiti. Kadar pa se ga izvaja, so najpogostejši vzroki za pojav bossinga slaba organizacija dela in slab stil vodenja. Zaradi slabe organizacije in nepravilnega stila vodenja se vsakodnevni konflikti ne rešujejo sproti. Izogibanje reševanju konfliktov ali reševanje konfliktov na nepravi način lahko pripelje do pojava bossinga. V raziskavi smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih s svojim vodjo rešujejo konflikte le občasno. Pojav bossinga se v podjetju lahko opazi s spremenjenim stanjem v podjetju. Ugotovili smo, da anketirani najbolj pogosto opažajo kot spremenjeno stanje v podjetju to, da jih je vodja močno obremenil z delom. Najpogostejša oblika napadalnega vedenja s strani vodje je seganje v besedo, kar na prvi pogled ni tako huda oblika bossinga, vendar smo z raziskavo ugotovili, da so za vse žrtve bossinga posledice enako hude. Posledice se na začetku kažejo kot splošna preutrujenost, razdražljivost, slabe odločitve pri delu ter napake pri delu. Posledice bossinga se postopno lahko oblikujejo do najhujše oblike; to je huda depresija in poskus samomora. Kot najboljši predlog za preprečitev bossinga je po moji oceni na podlagi raziskave drugačna organizacija dela in drugačen način vodenja.
Ključne besede: Mobing, bossing, nadrejeni, podrejeni, način vodenja.
Objavljeno: 12.04.2010; Ogledov: 3379; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
FINANCIRANJE MANAGERSKIH ODKUPOV
Jure Denovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem najprej predstavil managerske odkupe na splošno, motive udeležencev, zgodovino managerskih odkupov ter se nato osredotočil na financiranje managerskih odkupov. Ugotavljal sem, kakšni so učinki in posledice managerskih odkupov na podjetje in njihove udeležence. Nato sem opisal praktični primer managerskega odkupa v Merkurju in na kratko opisal zakonodajo na tem področju. Managerski odkupi ponujajo eno izmed možnosti za konsolidacijo in koncentracijo lastniške sestave. Za managerski odkup so primerna podjetja v zrelih panogah, ki nimajo velikih potreb po naložbah in rasti. Podjetje, ki je v fazi rasti, potrebuje veliko denarja za naložbe, zato se lahko zgodi, da mu zmanjka denarja za poplačilo posojil. Za odkup podjetja se odločajo predvsem tisti managerji, ki so prepričani o svoji sposobnosti, dobro poznajo podjetje ter verjamejo, da bo podjetje dobro poslovalo. Pri managerskem odkupu imajo managerji dvojno vlogo, lastniško in vodstveno. Prav lastna udeležba pri financiranju odkupa in zastavitev lastnega premoženja managerje dodatno motivira pri vodenju podjetja. Ker managerji v tujini pogosto nimajo dovolj lastnih sredstev za odkup podjetja, se za pomoč obrnejo na specializirane sklade tveganega kapitala, namenjene managerskim odkupom podjetij, ki jih trenutno v Sloveniji še ne poznamo. Pri managerskih odkupih prihaja velikokrat do konflikta interesov, saj je motiv managerjev doseči najnižjo možno ceno zase in s tem manjšo korist za lastnike. Zaradi konflikta interesov morajo managerski odkupi potekati transparentno. Managerski odkupi podjetij so predvsem v zadnjem času v Sloveniji zelo aktualni. Dnevno lahko spremljamo v različnih medijih, kako se tudi nekatera najboljša slovenska podjetja oziroma njihovi managerji odločajo za managerski odkup. Kar se pri nas dogaja zadnjih nekaj let, je v tujini že dobro poznana praksa.
Ključne besede: Managerski odkup podjetja – notranji in zunanji, odkup podjetja z zadolžitvijo, konflikt interesov, prednostni dolg, podrejeni dolg, skladi tveganega kapitala
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1834; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (522,79 KB)

4.
VPLIV MEDOSEBNEGA ODNOSA VODIJ IN MERJENJE ZADOVOLJSTVA PODREJENIH NA PRIMERU FAKULTETE
Maja Kerkez, 2013, diplomsko delo

Opis: Vodstvo predstavlja gonilno silo, po kateri naj bi se zgledovali podrejeni. Delovanje vodstva in njihov odnos do zaposlenih zelo vpliva na motivacijo podrejenih, ki predstavlja enega pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in uspešno delovanje organizacije. Če tukaj potegnemo vzporednico, lahko rečemo, da dober vodja pomeni zadovoljen delavec, rezultat temu pa je uspešno delovanje podjetja. Diplomsko delo v uvodnem delu zajema predstavitev obravnavanega okolja in problema v njem ter metodologijo dela. Teoretični del temelji na teoretičnih dognanjih domačih in tujih strokovnjakov. Empirični del predstavlja analizo raziskave, ki smo jo opravili na fakulteti. Ker je fakulteta sama po sebi birokratska ustanova, v njej prevladuje toga hierarhična struktura. Razkorak med administrativnimi delavci in pedagogi je velik, saj ima za razliko akademske svobode pedagoškega kadra administracija minimalni prostor za individualizem. Takšno okolje in odnos vsekakor vplivata na zaposlenega, kar predstavlja dobro izhodišče za ugotavljanje stopnje zadovoljstva administrativnega kadra in iskanje vzrokov za morebitno nezadovoljstvo. Ugotavljali smo, kateri so tisti faktorji, ki vplivajo na zadovoljstvo ali nezadovoljstvo, ter podali možne predloge za dvig zadovoljstva. Raziskava je potekala med administrativnimi delavci fakultete s pomočjo anonimne ankete, rezultati pa so obdelani s statističnim programom SPSS.
Ključne besede: Zadovoljstvo, motivacija, podrejeni, vodenje.
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 818; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (870,82 KB)

5.
VPLIV STILA VODENJA NA VEDENJE ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI X
Tina Kladnik Volf, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšen vpliv imajo navedeni stili vodenja na vedenje podrejenih v konkretni organizaciji X. Ugotovili smo, da v podjetju v večini primerov prevladuje mentorski stil vodenja, da večina podrejenih z veseljem opravlja svoje delo in imajo dober odnos z vodjo, da težave pri delu rešujejo skupaj, da komunicirajo dobro, so zavzeti za delo.
Ključne besede: • vodja • podrejeni • stil vodenja • delo • organizacija
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 720; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Zavedanje pomembnosti vertikalnega komuniciranja med nadrejenimi in podrejenimi v podjetju in vpliv na (ne) uspeh podjetja
Mojca Bezjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Vertikalno komuniciranje je dvosmerno komuniciranje - povraten proces.Predstavimo vertikalno komuniciranje med nadrejenimi in podrejenimi v podjetju in vpliv na uspeh podjetja.Predstavitev različnih vrst komuniciranja, vplivov komuniciranja na človeka. Opišemo povezanost vertikalnega komuniciranja,medsebojnih odnosov in uspeh podjetja. V empiričnem delu diplomskega projekta z odgovori na vprašanja, ki se navezujejo na vertikalno komuniciranje in medsebojne odnose med nadrejenimi in podrejenimi, potrdimo ali ovržemo hipoteze, ki jih postavimo v uvodnem delu.
Ključne besede: nadrejeni, podrejeni, vertikalno komuniciranje, medsebojni odnosi, uspeh podjetja, osebna rast, vrednote in pričakovanja
Objavljeno: 17.07.2017; Ogledov: 481; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
Vloga in pomen avtoritete ter moči za vodjo
Anja Krneta, 2019, diplomsko delo

Opis: Vodenje in biti vodja sta široka pojma, vodjo potrebuje vsako podjetje, saj brez njega ne more obstajati. Vsakega vodjo oblikujejo različni dejavniki in njegove lastnosti, zato pogosto slišimo o avtoriteti in moči vodje. Vodja je oseba, ki ji sledijo podrejeni, in prav od nje je pomembno odvisno, kako uspešno bo podjetje. Na svoje ''sledilce'' oziroma podrejene vpliva, jih usmerja in motivira in večinoma prav zaradi vodje podjetje raste ali v nasprotnem primeru propade. Vodja mora biti oseba, ki ji bodo ljudje z veseljem sledili, brez občutka, da to delajo samo za podjetje, ampak da imajo tudi sami korist. Leta preučevanja vodenja so prinesla kar nekaj teorij o lastnostih dobrega vodje in ali naj bodo ti za uspešnost podjetja usmerjeni na posameznike ali na delo v organizaciji. Izpostaviti velja, da so raziskovalci po letih preučevanj na tem področju ugotovili, da prav situacija določa primeren stil vodenja. Diplomsko delo vsebuje teoretični del o vodenju, teorijo o avtoriteti in moči, ki jo vodja poseduje. V diplomskem projektu smo skušali razložiti te pojme in jih povezati v smiselno celoto. Raziskali smo teorijo, nato pa smo ugotovili, da se v literaturi ne piše toliko o avtoriteti in moči vodje, zato smo izvedi še anketo, s katero smo to teorijo nadgradili in lažje prišli do zaključka. Terenska raziskava zajema raziskovalni del diplomskega projekta. Nanaša se na podrejene, ki so ocenjevali delo svojega vodje, in na njihove vodje, ki so ocenjevali lastno delo. Temeljna ugotovitev je, da zaposleni in vodje v splošnem vodenje in avtoriteto dojemajo na podoben način. Izjema so določene trditve, s katerimi lahko ugotovimo, da so največje razlike v dojemanju vodenja na strani vodij in njihovih podrejenih povezane s tem, ali vodja dejansko obravnava vse sodelavce enako, ali vodja spoštuje mnenje in počutje svojih podrejenih in ali je dovzeten za njihova mnenja. Te trditve smo tudi komentirali v raziskovalnem delu naloge. Na koncu raziskovalnega dela naloge podajamo še predloge za izboljšanje vodenja.
Ključne besede: vodenje, avtoriteta, moč, podrejeni, nadrejeni, teorije vodenja
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 244; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (551,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici