1. Raziskava podjetniškega podpornega okolja na primeru podjetniškega usposabljanja v izbrani organizacijiAna Kokol, 2023, diplomsko delo Opis: Podjetništvo je ključna aktivnost, ki jo poganjajo posamezniki ali skupine s ciljem uresničevanja poslovnih priložnosti in ustvarjanja novih vrednosti. Vsakdo ima v sebi nekaj podjetniškega, a vsi niso pripravljeni sprejeti podjetniških izzivov. Podjetniška pot je vznemirljiva in tvegana, odvisno od poslovnega okolja, ki se lahko hitro in nepredvidljivo spreminja.
V diplomskem delu smo najprej opredelili procesno odločanje za podjetništvo, kjer smo predstavili prednosti in slabosti, izpostavil osebnostne lastnosti in znanja podjetnika ter opredelili korake razvoja podjetniške ideje. V nadaljevanju smo proučili podporno okolje, kakšna je njegova vloga in katere storitve ponuja. Pregledali smo tudi organizacije podpornega okolja v Sloveniji.
Na izbiro teme diplomskega dela je vplivalo predvsem delovanje podjetniških organizacij, kot je na primer ZRS Bistra Ptuj, in njihova pomoč ter podpora podjetnikom in podjetnikom začetnikom na njihovi karierni poti ob ustanovitvi in poslovanju v podjetju.
Ugotovili smo, da podporne organizacije za podjetnike pozitivno vplivajo na ustanovitev in razvoj podjetniške ideje, saj nudijo podporo na vseh področij poslovanja v podjetju. Pomagajo in usmerjajo pri administracijskem poslovanju, delijo informacije s področja marketinga in znanja podjetništva ter nudijo finančno podporo. Podjetniki se tako lažje znajdejo pri ustvarjanju podjetniške ideje in ustanovitvi lastnega podjetja.
Ključne besede: Podjetništvo, podporno okolje, podjetniške organizacije za podporo podjetnikom, razvoj podjetja, učinkovitost.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Možnosti podjetniških poti mladih v slovenijiVanessa Gorjup, 2023, diplomsko delo Opis: Podjetništvo med mladimi je dandanes ena izmed pomembnejših tem ter trendov po svetu. Mladi so namreč spoznali, da je možnosti za dolgotrajne in uspešne »tradicionalne« službe vse manj. Kot rešitev za to so našli podjetništvo, ki pa prinaša tako prednosti in slabosti kot priložnosti ter izzive. To je potrdila tudi izvedena raziskava, v kateri je bilo moč ugotoviti, da si mladi pri delu želijo predvsem svobodo in neodvisnost, vendar je pri tem veliko vprašanje, koliko so za to pripravljeni tvegati. Mladim v podjetniškem svetu nikakor ni lahko, saj se srečujejo tudi s številnimi ovirami, ki lahko izvirajo iz posameznika, njegove kulture ali okolja, v katerem oseba deluje. Ker pa je podjetništvo mladih pomembno tudi za gospodarstvo države, je treba mlade pri tem spodbujati in jim nuditi primerno podporno okolje, ki ga še kako potrebujejo.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega ter empiričnega. V prvem delu smo predstavili temeljne pojme podjetništva mladih, prednosti ter slabosti podjetništva mladih, lastnosti in tipe mladih podjetnikov, izpostavili smo najpomembnejše ovire mladih podjetnikov, podrobneje opisali, kako pridobiti vire za financiranje, in raziskali, kako tuje države in kako Slovenija spodbujajo podjetništvo med mladimi. V drugem delu pa smo izvedli raziskavo med mladimi – z anketo smo želeli pridobiti vpogled v razmišljanje mladih Slovencev o podjetništvu in njegovem podpornem okolju.
Ključne besede: podjetnik, podjetništvo, podjetništvo mladih, podporno okolje, ovire
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Podporno okolje za razvoj podjetništva v SlovenijiLea Ulčar, 2022, diplomsko delo Opis: Obravnavamo problematiko podpornega okolja za razvoj podjetništva v Sloveniji, ki ne predstavlja le pomembnega področja za podjetne posameznike, temveč tudi za gospodarsko rast države. Ker je podjetniški proces velikokrat prezapleten tudi za podjetnike, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot, se je razvilo podporno okolje, ki naj bi podjetnikom nudilo celovite podporne storitve.
Namen diplomskega dela je tako raziskati podporno okolje za razvoj podjetništva, se seznaniti z operativnim delovanjem in dobiti vpogled v vrste subjektov v Sloveniji. V okviru diplomskega dela je cilj raziskati učinkovitost in najti rešitve za izboljšanje podpornega okolja za razvoj podjetništva v Sloveniji.
V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo na temelju pregleda obstoječe domače in tuje literature podali opredelitev podjetništva, podjetniškega procesa, pomena podjetništva za gospodarski razvoj in opredelili vlogo podjetniške politike. V raziskovalnem delu smo s pomočjo kvalitativne metode raziskovanja, izvedbe intervjujev, pridobili odgovore, s katerimi smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja.
V okviru raziskave smo ugotovili, da je podporno okolje v Sloveniji učinkovito, vendar se vseeno spopada z ovirami v delovanju. Predlagamo, da se Republika Slovenija posveti poenotenju podjetniške politike in izdela programe, v okviru katerih bo z novimi priporočili skušala odpraviti ovire, s katerimi se nosilci spopadajo v sklopu delovanja, saj podjetništvo ne vpliva pozitivno le na podjetnika, temveč tudi na gospodarsko rast države.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje za razvoj podjetništva, subjekt inovativnega okolja, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 876; Prenosov: 193
Celotno besedilo (712,51 KB) |
4. Ukrepi za spodbujanje podjetništva med mladimiPina Slaček, 2022, diplomsko delo Opis: Vključujoče podjetništvo prispeva k ustvarjanju delovnih mest, boju proti socialni in finančni izključenosti ranljivih skupin in spodbuja gospodarsko rast v celotnem gospodarstvu. Ena izmed najranljivejših skupin so tudi mladi, ki se soočajo z različnimi izzivi in ovirami ob vstopu na podjetniško pot, zato so različni instrumenti za krepitev motivacije za podjetništvo, razvijanje podjetniških spretnosti, izboljšanje dostopa do financiranja, širjenje mrež ter zagotavljanje spodbud in podpore z regulativnimi instrumenti, ključnega pomena. V teoretičnemu delu diplomskega dela smo opredelili vključujoče podjetništvo, predstavili ranljive skupine, razložili pomen in vlogo vključujočega podjetništva za družbo in gospodarstvo ter naredili pregled politik, ki spodbujajo podjetništvo ranljivih skupin od leta 2016 naprej. V nadaljevanju smo se osredotočili na podjetništvo mladih. Predstavili smo značilnosti mladih podjetnikov, izzive in ovire s katerimi se soočajo, opisali stanje podjetništva mladih v Sloveniji in Evropi na osnovi podatkov Globalnega podjetniškega monitorja ter pripravili pregled ukrepov, instrumentov in programov, ki so namenjeni pomoči mladim pri vključevanju v podjetništvo. V aplikativnem delu smo z orodjem za »boljšo podjetniško politiko« (angl. Better Entrepreneurship Policy Tool), ki ga je razvila organizacija OECD skupaj z Evropsko komisijo, ugotavljali kako nacionalni eksperti samoocenjujejo podporo mladih v podjetništvu. Rezultati so pokazali, da so po mnenju ekspertov, v Sloveniji na voljo kakovostni programi in politike, ki finančno in vsebinsko podpirajo mlade podjetnike ter jim omogočijo lažji vstop na podjetniško pot. pri čemer pa ostaja še zmeraj veliko prostora za izboljšave, ki bi pripomogle h krepitvi zavedanja pomena podjetništva med mladimi.
Ključne besede: Vključujoče podjetništvo, politike vključujočega podjetništva, podjetništvo mladih, podporno okolje, orodje za »boljšo podjetniško politiko«
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 1253; Prenosov: 446
Celotno besedilo (1,65 MB) |
5. Primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjemKarmen Friškovec, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjem. V magistrskem delu smo želeli opredeliti vlogo in pomen podjetniškega ekosistema v Sloveniji, predvsem se osredotočiti na start-up ekosistem in proučiti izbrane vidike podpore za podjetja.
V teoretičnem delu smo analizirali, katere inštitucije v Sloveniji zagotavljajo podporno okolje za podjetništvo, nato smo predstavili, kakšna je vloga inštitucij podpornega okolja pri spodbujanju podjetništva, predvsem smo se osredotočili na podjetniško, inovativno in finančno okolje. Proučili smo, kakšne storitve ponujajo proučevani podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter na podlagi tega izdelali primerjavo, ki prikazuje, katere storitve so inkubatorjem skupne oziroma ali se le-ti morda med seboj razlikujejo glede na slabšo ali boljšo ponudbo.
V empiričnem delu smo se osredotočili na SAŠA inkubator, ki sodi med podjetniške inkubatorje ter predstavili enega izmed njegovih programov Startup trampolin oziroma kot so ga poimenovali v letošnjem letu, Startup generator. S spremljanjem programa smo želeli ugotoviti, ali pripomore k temu, da so start-up podjetja ob vstopu na trg bolj suverena in samozavestna. Udeležencem letošnjega Startup generatorja smo v izpolnitev posredovali anketi vprašalnik, na osnovi katerega smo preučili, ali tovrstne storitve, kot so na primer intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, res pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu na trg oziroma ali udeleženci tekom programa pridobijo več znanja kot so ga imeli pred udeležbo na Startup generatorju. Prišli smo do ugotovitev, da so udeleženci programa zadovoljni z izvedbo samega programa kot tudi z izvedbo delavnic in da so tekom progama pridobili manjkajoča znanja oziroma svoje obstoječa znanja še izboljšali. Nekateri izmed njih so pridobili še celo več znanja kot je bilo potrebno. Izvedba delavnic se jim je zdela strokovna, saj je pokrivala področja od ideje do nastanka ter prodaje produkta. Analiza vprašalnika je pokazala, da so samo trije vključeni udeleženci že prejeli finančno podporo s strani države, medtem ko še nihče izmed anketiranih ni prejel finančne podpore s strani poslovnih angelov. Anketirani udeleženci bi program Startup generator vsekakor priporočili prijatelju ali znancu, ki se želi preizkusiti na samostojni karierni poti. Glede na analizo rezultatov lahko sklepamo, da tovrstni intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, kot je Startup generator, v veliki meri pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu start-up podjetij na trg.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje, podjetniški inkubator, univerzitetni inkubator, SAŠA inkubator, Startup generator
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1106; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,90 MB) |
6. POMEN PODPORNEGA OKOLJA ZA PODJETNIŠTVO NA PODEŽELJUJernej Golc, 2016, diplomsko delo Opis: Razvoj podjetništva je ključen za razvoj gospodarstva, možnosti odpiranja novih delovnih mest in s tem ustvarjanje splošne blaginje ljudi in prebivalcev. Tudi zaradi teh dejstev si države prizadevajo spodbujati razvoj podjetništva, omogočajo in razvijajo različne razvojne spodbude ter vzpostavljajo različne ekosisteme, razvojne modele, ki jih z mehanizmi podpornega okolja za podjetništvo implementirajo v prostor.
Zaradi globalnih ekonomskih in socialnih sprememb se vedno bolj dinamično spreminjajo tudi potrebe po podpornem okolju za podjetništvo. Če je bila v Sloveniji še pred 10 leti ključna težava postopek same registracije podjetja, lahko danes samostojni podjetnik preko interneta ali točke VEM podjetje registrira v enem dnevu in naslednji dan že začne poslovati. Birokratske ovire se spreminjajo. Velja prepričanje, da jih je vedno več, po drugi strani pa praksa na točkah VEM pogosto pokaže, da so spremembe hitre in težko sledljive ter da se pojavljajo vedno bolj specializirane birokratske ovire, na katere naleti skoraj vsak. Kar je za nekoga birokratska ovira, morda drugemu v isti dejavnosti predstavlja predpisano kakovostno prednost pri poslovanju na domačem ali tujem trgu.
Podporno okolje za podjetništvo lahko bistveno prispeva k razvoju podeželja. Za pospeševanje podjetništva na podeželju je potrebno dobro poznavanje razvojnih razlik na podeželju in soočanje s heterogenostjo podeželja. Potrebno je poznavanje posebnosti in značilnosti poslovnega okolja na podeželju pa tudi značilnosti podeželskega prebivalstva in vsekakor tudi posebnosti gospodarske strukture podeželskih podjetij. Da je lahko podporno okolje za podjetništvo učinkovito, mora svetovalec zelo dobro poznati tudi življenjske cikle podjetja.
Izredno pomembna je dostopnost podpornega okolja na decentraliziran način in s tem dostopnost storitev podpornega okolja tudi na odročnih podeželskih območjih. Zavedati se moramo tudi pomembnih razlik med podeželjem in urbanimi središči. Za obstoj in upravičenost delovanja podpornega okolja tudi na takšnih deprivilegiranih območjih države oziroma na območjih s problemskimi ovirami, kot so visoka brezposelnost, nizka podjetniška iniciativa, nizka tuja vlaganja ali investicijska vlaganja v gospodarstvo, je potrebno dobro poznavanje najsodobnejših metod za pospeševanje razvoja podjetniške kulture. Potrebna sta primerna organiziranost in dober sistem sodelovanja z drugimi zunanjimi sodelavci, ki so strokovnjaki za posamezna področja gospodarskega razvoja podjetij na podeželju. Le s celostnim pristopom k razvoju podeželja lahko podporno okolje uspešno in racionalno pospešuje razvoj podjetniške kulture na podeželju.
Ključne besede: podporno okolje za podjetništvo, poslovno okolje na podeželju, razvojne razlike na podeželju
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 2322; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. Pomen državnih spodbud in podpornega okolja za rast in razvoj mladih inovativnih podjetij v SlovenijiMaja Ploj, 2016, magistrsko delo Opis: Start up podjetja, rast in razvoj, podporno okolje za podjetništvo, državne spodbude in vsebinska podpora s strani subjektov inovativnega okolja, mentorjev in drugih podpornih institucij podjetniškega ekosistema mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti in globalnega razvoja predstavljajo prepletanje vsebine magistrskega dela, ki je pred vami. Poleg teoretičnih izhodišč s področja zagonskega oz. start up podjetništva, je narejen celovit pregled finančnih spodbud s strani državne politike za financiranje razvoja mladih inovativnih podjetij v začetnih, najobčutljivejših fazah razvoja. Empirična raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del ponuja celovito analizo strukture slovenskega start up ekosistema, medtem ko je v drugem delu opravljena raziskava med več kot 700 slovenskimi start up podjetji, ki so se v obdobju začetnega razvoja in rasti vključevala v podporno podjetniško okolje. Ugotavljali smo vpliv pridobitve državne spodbude na uspešnost poslovanja start up podjetja v obdobju treh let od ustanovitve, s primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki so pridobila finančno spodbudo, v primerjavi s podjetji, ki finančne spodude niso prejela. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi vseh spremljanih kazalnikov obeh skupin podjetij. Podjetja, ki so pridobila subvencijo za financiranje zagona, so po treh letih bolj povečala čiste prihodke od prodaje, število zaposlenih in dodano vrednost podjetja. Dokazali smo, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na to, ali je podjetje pridobilo državno spodbudo za financiranje zagona, ali ne. Prav tako smo ugotavljali, ali obstaja povezanost med vključenostjo start up podjetja v subjekte inovativnega okolja (SIO), kot so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki, in uspešnostjo poslovanja podjetja. Rezultati raziskave potrjujejo, da je pogostejša uporaba osnovnih svetovalnih storitev s strani predstavnikov SIO pozitivno povezana z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejše informiranje preko spleta o storitvah, programih in dogodkih v sklopu SIO je pozitivno povezano z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Kar se tiče udeležbe na raznih dogodkih in delavnicah, ki jih za mlada podjetja organizirajo SIO, smo ugotovili pozitivno povezanost med pogostostjo udeležbe podjetnikov na seminarjih, okroglih mizah, podjetniških delavnicah in podobnih dogodkih in povečanjem dodane vrednosti start up podjetja in povečanjem vrednosti prihodkov, ne obstaja pa statistično značilna povezanost s kazalnikom število zaposlenih. Tudi pogostejša udeležba na dogodkih, namenjenih povezovanju oz. mreženju s predstavniki start up ekosistema, je pozitivno povezana s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Uspeli smo tudi dokazati, da je pogostejše osebno svetovanje izbranega start up mentorja na individualnih srečanjih pozitivno povezano s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejša celovita podpora organiziranega mentorsko/izobraževalnega programa je pozitivno povezana z vsemi tremi kazalniki uspešnosti poslovanja, in sicer s povečanjem vrednosti prihodkov, števila zaposlenih in dodane vrednosti start up podjetja. Torej smo uspeli delno potrditi trditev, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na njegovo vključenost v subjekte inovativnega okolja. V zadnjem delu raziskave smo pridobili splošno oceno slovenskega start up ekosistema z vidika 100 anketiranih start up podjetnikov in se seznanili z najpogostejšimi ovirami, s kate
Ključne besede: start up podjetje, globalna rast, podporno okolje za podjetništvo, slovenski start up ekosistem, državne spodbude, zagonske subvencije, subjekti inovativnega okolja, mentorski programi, inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 2451; Prenosov: 377
Celotno besedilo (3,02 MB) |
8. |
9. PODJETNIŠTVO IN NJEGOV POMEN ZA USPEŠNOST POMURSKEGA GOSPODARSTVAAnita Bencik, 2014, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu smo opredelili pojem podjetništva in z njim povezanega podjetnika ter okvirno predstavili nekatere teorije, ki pojasnjujejo podjetništvo. Ker podjetništvo deluje v povezavi z določenim podpornim okoljem, smo opredelili njegov pomen in navedli nekatere najpomembnejše podporne institucije, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj podjetništva v Pomurju. Predstavili smo tudi nekatere kazalnike gospodarske moči regije, na podlagi katerih smo v raziskavi regijo primerjali z državnim povprečjem.
Temu sledi raziskava, v kateri smo na podlagi hipotez ugotavljali razvitost regije. Pri tem smo upoštevali nekatere kazalnike gospodarske moči regije ter nihanje podjetniške aktivnosti. Pripravili smo pregled razdeljevanja državne pomoči, ki je namenjena razvoju regij v državi, in prikazali strukturo odločanja brezposelnih oseb za samostojno podjetniško kariero.
Glavna ugotovitev magistrskega dela je, da Pomurje dejansko zaostaja za razvojem države, kljub dejavnostim podpornega okolja in finančnim spodbudam s strani države in Evropske unije.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje, kazalniki gospodarske moči regije, brezposelnost in podjetniška aktivnost
Objavljeno v DKUM: 11.03.2014; Ogledov: 1758; Prenosov: 315
Celotno besedilo (8,70 MB) |
10. PODPORNO OKOLJE ŽENSKEMU PODJETNIŠTVU S POUDARKOM NA MREŽNIH INICIATIVAHJasmina Ahej, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na organizacije, katere nudijo pomoč podjetnicam pri ustanavljanju podjetja. Izpostavili smo države, ki imajo največ organizacij. Posebej pa smo opisali tudi slovenske organizacije za pomoč podjetnicam.
V praktičnem delu smo izvedli anketo in z njo preverili s katerimi organizacijami, če sploh katerimi so si pomagale slovenske podjetnice.
Ugotovili smo, da je najbolj poznano združenje za pomoč podjetnicam v Sloveniji Obrtna zbornica. Izvedeli smo še, da so ženske v podjetništvu manj zastopanje kot ustanoviteljice podjetij kot moški, da je organizacij za pomoč podjetnicam v Sloveniji premalo ter, da slovenske podjetnice ne vedo kam se lahko obrnejo po pomoč pri ustanovitvi podjetja.
Ključne besede: Žensko podjetništvo, organizacije za pomoč podjetnicam, podporno okolje, mrežne iniciative
Objavljeno v DKUM: 29.08.2012; Ogledov: 1782; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,39 MB) |
