| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 12 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Pomen državnih spodbud in podpornega okolja za rast in razvoj mladih inovativnih podjetij v Sloveniji
Maja Ploj, 2016, magistrsko delo

Opis: Start up podjetja, rast in razvoj, podporno okolje za podjetništvo, državne spodbude in vsebinska podpora s strani subjektov inovativnega okolja, mentorjev in drugih podpornih institucij podjetniškega ekosistema mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti in globalnega razvoja predstavljajo prepletanje vsebine magistrskega dela, ki je pred vami. Poleg teoretičnih izhodišč s področja zagonskega oz. start up podjetništva, je narejen celovit pregled finančnih spodbud s strani državne politike za financiranje razvoja mladih inovativnih podjetij v začetnih, najobčutljivejših fazah razvoja. Empirična raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del ponuja celovito analizo strukture slovenskega start up ekosistema, medtem ko je v drugem delu opravljena raziskava med več kot 700 slovenskimi start up podjetji, ki so se v obdobju začetnega razvoja in rasti vključevala v podporno podjetniško okolje. Ugotavljali smo vpliv pridobitve državne spodbude na uspešnost poslovanja start up podjetja v obdobju treh let od ustanovitve, s primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki so pridobila finančno spodbudo, v primerjavi s podjetji, ki finančne spodude niso prejela. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi vseh spremljanih kazalnikov obeh skupin podjetij. Podjetja, ki so pridobila subvencijo za financiranje zagona, so po treh letih bolj povečala čiste prihodke od prodaje, število zaposlenih in dodano vrednost podjetja. Dokazali smo, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na to, ali je podjetje pridobilo državno spodbudo za financiranje zagona, ali ne. Prav tako smo ugotavljali, ali obstaja povezanost med vključenostjo start up podjetja v subjekte inovativnega okolja (SIO), kot so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki, in uspešnostjo poslovanja podjetja. Rezultati raziskave potrjujejo, da je pogostejša uporaba osnovnih svetovalnih storitev s strani predstavnikov SIO pozitivno povezana z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejše informiranje preko spleta o storitvah, programih in dogodkih v sklopu SIO je pozitivno povezano z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Kar se tiče udeležbe na raznih dogodkih in delavnicah, ki jih za mlada podjetja organizirajo SIO, smo ugotovili pozitivno povezanost med pogostostjo udeležbe podjetnikov na seminarjih, okroglih mizah, podjetniških delavnicah in podobnih dogodkih in povečanjem dodane vrednosti start up podjetja in povečanjem vrednosti prihodkov, ne obstaja pa statistično značilna povezanost s kazalnikom število zaposlenih. Tudi pogostejša udeležba na dogodkih, namenjenih povezovanju oz. mreženju s predstavniki start up ekosistema, je pozitivno povezana s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Uspeli smo tudi dokazati, da je pogostejše osebno svetovanje izbranega start up mentorja na individualnih srečanjih pozitivno povezano s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejša celovita podpora organiziranega mentorsko/izobraževalnega programa je pozitivno povezana z vsemi tremi kazalniki uspešnosti poslovanja, in sicer s povečanjem vrednosti prihodkov, števila zaposlenih in dodane vrednosti start up podjetja. Torej smo uspeli delno potrditi trditev, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na njegovo vključenost v subjekte inovativnega okolja. V zadnjem delu raziskave smo pridobili splošno oceno slovenskega start up ekosistema z vidika 100 anketiranih start up podjetnikov in se seznanili z najpogostejšimi ovirami, s kate
Ključne besede: start up podjetje, globalna rast, podporno okolje za podjetništvo, slovenski start up ekosistem, državne spodbude, zagonske subvencije, subjekti inovativnega okolja, mentorski programi, inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki.
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 822; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

12.
POMEN PODPORNEGA OKOLJA ZA PODJETNIŠTVO NA PODEŽELJU
Jernej Golc, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj podjetništva je ključen za razvoj gospodarstva, možnosti odpiranja novih delovnih mest in s tem ustvarjanje splošne blaginje ljudi in prebivalcev. Tudi zaradi teh dejstev si države prizadevajo spodbujati razvoj podjetništva, omogočajo in razvijajo različne razvojne spodbude ter vzpostavljajo različne ekosisteme, razvojne modele, ki jih z mehanizmi podpornega okolja za podjetništvo implementirajo v prostor. Zaradi globalnih ekonomskih in socialnih sprememb se vedno bolj dinamično spreminjajo tudi potrebe po podpornem okolju za podjetništvo. Če je bila v Sloveniji še pred 10 leti ključna težava postopek same registracije podjetja, lahko danes samostojni podjetnik preko interneta ali točke VEM podjetje registrira v enem dnevu in naslednji dan že začne poslovati. Birokratske ovire se spreminjajo. Velja prepričanje, da jih je vedno več, po drugi strani pa praksa na točkah VEM pogosto pokaže, da so spremembe hitre in težko sledljive ter da se pojavljajo vedno bolj specializirane birokratske ovire, na katere naleti skoraj vsak. Kar je za nekoga birokratska ovira, morda drugemu v isti dejavnosti predstavlja predpisano kakovostno prednost pri poslovanju na domačem ali tujem trgu. Podporno okolje za podjetništvo lahko bistveno prispeva k razvoju podeželja. Za pospeševanje podjetništva na podeželju je potrebno dobro poznavanje razvojnih razlik na podeželju in soočanje s heterogenostjo podeželja. Potrebno je poznavanje posebnosti in značilnosti poslovnega okolja na podeželju pa tudi značilnosti podeželskega prebivalstva in vsekakor tudi posebnosti gospodarske strukture podeželskih podjetij. Da je lahko podporno okolje za podjetništvo učinkovito, mora svetovalec zelo dobro poznati tudi življenjske cikle podjetja. Izredno pomembna je dostopnost podpornega okolja na decentraliziran način in s tem dostopnost storitev podpornega okolja tudi na odročnih podeželskih območjih. Zavedati se moramo tudi pomembnih razlik med podeželjem in urbanimi središči. Za obstoj in upravičenost delovanja podpornega okolja tudi na takšnih deprivilegiranih območjih države oziroma na območjih s problemskimi ovirami, kot so visoka brezposelnost, nizka podjetniška iniciativa, nizka tuja vlaganja ali investicijska vlaganja v gospodarstvo, je potrebno dobro poznavanje najsodobnejših metod za pospeševanje razvoja podjetniške kulture. Potrebna sta primerna organiziranost in dober sistem sodelovanja z drugimi zunanjimi sodelavci, ki so strokovnjaki za posamezna področja gospodarskega razvoja podjetij na podeželju. Le s celostnim pristopom k razvoju podeželja lahko podporno okolje uspešno in racionalno pospešuje razvoj podjetniške kulture na podeželju.
Ključne besede: podporno okolje za podjetništvo, poslovno okolje na podeželju, razvojne razlike na podeželju
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 791; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici