Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V podjetniškem okolju odločitve nastajajo v pogojih nepopolnih informacij in časovnih omejitev, zato kognitivne pristranskosti ter raven samozavesti odločilno usmerjajo izbire in njihove izide. V središče postavljamo vpliv kognitivnih pristranskosti, zlasti učinka Dunning-Kruger, na podjetniško odločanje ter vlogo samozavesti in podpornega okolja kot ključnih dejavnikov podjetnikove poti od ideje do uresničitve. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri med slovenskimi podjetniki prihaja do precenjevanja lastnih sposobnosti, kako samozavest vpliva na njihovo podjetniško delovanje in sprejemanje odločitev in kako podjetniki dojemajo podporno okolje za razvoj podjetništva. Teoretični del temelji na sistematičnem pregledu domače in tuje znanstveno-raziskovalne literature, pri čemer smo s pomočjo različnih metod pripravili osnovo za praktični del raziskovanja. Empirični del združuje kvantitativni in kvalitativni pristop za celostno obravnavo raziskovalnega problema. V okviru kvantitativne metode smo uporabili anketni vprašalnik, za kvalitativni pristop pa smo pripravili polstrukturirane intervjuje. Rezultati raziskave kažejo na pomembno vlogo kognitivnih pristranskosti na podjetniško odločanje, saj samozavest in optimizem delujeta kot gonilo podjetniške aktivnosti, vendar lahko ob zanemarjanju lastnih omejitev vodita s precenjevanjem lastnih sposobnosti do neracionalnih odločitev. Pri tem je lahko pomemben korektiv podporno okolje za razvoj podjetništva, saj nudi podjetnikom v različnih fazah njihovega razvoja mentorsko, institucionalno in finančno podporo, vendar pa je bilo v okviru raziskovanja zaznati pomanjkljivo informiranost podjetnikov o obstoječih oblikah podpore, kar potencialno zmanjšuje uporabo okolja. V prihodnje predlagamo, da se za spodbujanje trajnostnega podjetništva v Sloveniji razvije podjetnikom bolj prilagojene podporne mehanizme, ki naslavljajo vzroke in posledice kognitivnih pristranskosti, s čimer bi sistematično ustvarjali pogoje za rast podjetniške aktivnosti. Pri tem bi se morali v okviru raziskovanja osredotočiti na razumevanje realnih potreb podjetnikov, s čimer bi ustvarili inovativen in prilagodljiv podjetniški ekosistem, ki bi uravnotežil vpliv sicer priporočljive samozavesti podjetnikov, pa vendar prispeval k premišljenim podjetniškim odločitvam.
Ključne besede: podjetništvo, podjetniške odločitve, kognitivne pristranskosti, učinek Dunning-Kruger, podporno okolje za razvoj podjetništva
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Ta diplomska naloga obravnava pomen sodelovanja med starši in trenerji v mladinskem športu, pri čemer poudarja njun ključni vpliv na celosten razvoj mladih športnikov. Poudarek je na vlogah staršev in trenerjev, ki skupaj ustvarjajo podporno okolje za telesni, čustveni in socialni napredek otrok. Raziskava analizira, kako učinkovita komunikacija in usklajeno delovanje med obema stranema prispevata k pozitivnim izkušnjam mladih športnikov. Starši zagotavljajo čustveno in materialno podporo, spodbujajo vztrajnost ter pomagajo otrokom razviti zdrav odnos do športa. Trenerji delujejo kot mentorji in vzorniki, s tehničnim znanjem in prilagojenimi metodami treninga spodbujajo razvoj spretnosti, samozavesti in discipline. Sodelovanje med starši in trenerji zmanjšuje možnosti za prekomerni pritisk ter omogoča boljše usklajevanje športnih ciljev in potreb otrok. Raziskava temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, vključno z anketami staršev in trenerjev različnih športnih disciplin. Rezultati kažejo, da kakovostno sodelovanje izboljšuje športne rezultate, motivacijo otrok in njihovo splošno zadovoljstvo s športom. Študija potrjuje, da je usklajeno delovanje staršev in trenerjev ključno za dolgoročen uspeh in užitek otrok v športu, hkrati prispeva k njihovemu osebnemu razvoju in vrednotam, ki so pomembne zunaj športnih aktivnosti.
Ključne besede: mladinski šport, sodelovanje med starši in trenerji, motivacija, celostni razvoj, komunikacija, podporno okolje, razvoj spretnosti, osebnostna rast, disciplina, timsko delo
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 126
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Obravnavamo problematiko podpornega okolja za razvoj podjetništva v Sloveniji, ki ne predstavlja le pomembnega področja za podjetne posameznike, temveč tudi za gospodarsko rast države. Ker je podjetniški proces velikokrat prezapleten tudi za podjetnike, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot, se je razvilo podporno okolje, ki naj bi podjetnikom nudilo celovite podporne storitve. Namen diplomskega dela je tako raziskati podporno okolje za razvoj podjetništva, se seznaniti z operativnim delovanjem in dobiti vpogled v vrste subjektov v Sloveniji. V okviru diplomskega dela je cilj raziskati učinkovitost in najti rešitve za izboljšanje podpornega okolja za razvoj podjetništva v Sloveniji. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo na temelju pregleda obstoječe domače in tuje literature podali opredelitev podjetništva, podjetniškega procesa, pomena podjetništva za gospodarski razvoj in opredelili vlogo podjetniške politike. V raziskovalnem delu smo s pomočjo kvalitativne metode raziskovanja, izvedbe intervjujev, pridobili odgovore, s katerimi smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. V okviru raziskave smo ugotovili, da je podporno okolje v Sloveniji učinkovito, vendar se vseeno spopada z ovirami v delovanju. Predlagamo, da se Republika Slovenija posveti poenotenju podjetniške politike in izdela programe, v okviru katerih bo z novimi priporočili skušala odpraviti ovire, s katerimi se nosilci spopadajo v sklopu delovanja, saj podjetništvo ne vpliva pozitivno le na podjetnika, temveč tudi na gospodarsko rast države.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje za razvoj podjetništva, subjekt inovativnega okolja, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 876; Prenosov: 250
Celotno besedilo (712,51 KB)

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjem. V magistrskem delu smo želeli opredeliti vlogo in pomen podjetniškega ekosistema v Sloveniji, predvsem se osredotočiti na start-up ekosistem in proučiti izbrane vidike podpore za podjetja. V teoretičnem delu smo analizirali, katere inštitucije v Sloveniji zagotavljajo podporno okolje za podjetništvo, nato smo predstavili, kakšna je vloga inštitucij podpornega okolja pri spodbujanju podjetništva, predvsem smo se osredotočili na podjetniško, inovativno in finančno okolje. Proučili smo, kakšne storitve ponujajo proučevani podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter na podlagi tega izdelali primerjavo, ki prikazuje, katere storitve so inkubatorjem skupne oziroma ali se le-ti morda med seboj razlikujejo glede na slabšo ali boljšo ponudbo. V empiričnem delu smo se osredotočili na SAŠA inkubator, ki sodi med podjetniške inkubatorje ter predstavili enega izmed njegovih programov Startup trampolin oziroma kot so ga poimenovali v letošnjem letu, Startup generator. S spremljanjem programa smo želeli ugotoviti, ali pripomore k temu, da so start-up podjetja ob vstopu na trg bolj suverena in samozavestna. Udeležencem letošnjega Startup generatorja smo v izpolnitev posredovali anketi vprašalnik, na osnovi katerega smo preučili, ali tovrstne storitve, kot so na primer intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, res pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu na trg oziroma ali udeleženci tekom programa pridobijo več znanja kot so ga imeli pred udeležbo na Startup generatorju. Prišli smo do ugotovitev, da so udeleženci programa zadovoljni z izvedbo samega programa kot tudi z izvedbo delavnic in da so tekom progama pridobili manjkajoča znanja oziroma svoje obstoječa znanja še izboljšali. Nekateri izmed njih so pridobili še celo več znanja kot je bilo potrebno. Izvedba delavnic se jim je zdela strokovna, saj je pokrivala področja od ideje do nastanka ter prodaje produkta. Analiza vprašalnika je pokazala, da so samo trije vključeni udeleženci že prejeli finančno podporo s strani države, medtem ko še nihče izmed anketiranih ni prejel finančne podpore s strani poslovnih angelov. Anketirani udeleženci bi program Startup generator vsekakor priporočili prijatelju ali znancu, ki se želi preizkusiti na samostojni karierni poti. Glede na analizo rezultatov lahko sklepamo, da tovrstni intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, kot je Startup generator, v veliki meri pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu start-up podjetij na trg.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje, podjetniški inkubator, univerzitetni inkubator, SAŠA inkubator, Startup generator
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1106; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,90 MB)