| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjem
Karmen Friškovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava slovenskih podjetniških inkubatorjev z vidika podpore start-up podjetjem. V magistrskem delu smo želeli opredeliti vlogo in pomen podjetniškega ekosistema v Sloveniji, predvsem se osredotočiti na start-up ekosistem in proučiti izbrane vidike podpore za podjetja. V teoretičnem delu smo analizirali, katere inštitucije v Sloveniji zagotavljajo podporno okolje za podjetništvo, nato smo predstavili, kakšna je vloga inštitucij podpornega okolja pri spodbujanju podjetništva, predvsem smo se osredotočili na podjetniško, inovativno in finančno okolje. Proučili smo, kakšne storitve ponujajo proučevani podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter na podlagi tega izdelali primerjavo, ki prikazuje, katere storitve so inkubatorjem skupne oziroma ali se le-ti morda med seboj razlikujejo glede na slabšo ali boljšo ponudbo. V empiričnem delu smo se osredotočili na SAŠA inkubator, ki sodi med podjetniške inkubatorje ter predstavili enega izmed njegovih programov Startup trampolin oziroma kot so ga poimenovali v letošnjem letu, Startup generator. S spremljanjem programa smo želeli ugotoviti, ali pripomore k temu, da so start-up podjetja ob vstopu na trg bolj suverena in samozavestna. Udeležencem letošnjega Startup generatorja smo v izpolnitev posredovali anketi vprašalnik, na osnovi katerega smo preučili, ali tovrstne storitve, kot so na primer intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, res pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu na trg oziroma ali udeleženci tekom programa pridobijo več znanja kot so ga imeli pred udeležbo na Startup generatorju. Prišli smo do ugotovitev, da so udeleženci programa zadovoljni z izvedbo samega programa kot tudi z izvedbo delavnic in da so tekom progama pridobili manjkajoča znanja oziroma svoje obstoječa znanja še izboljšali. Nekateri izmed njih so pridobili še celo več znanja kot je bilo potrebno. Izvedba delavnic se jim je zdela strokovna, saj je pokrivala področja od ideje do nastanka ter prodaje produkta. Analiza vprašalnika je pokazala, da so samo trije vključeni udeleženci že prejeli finančno podporo s strani države, medtem ko še nihče izmed anketiranih ni prejel finančne podpore s strani poslovnih angelov. Anketirani udeleženci bi program Startup generator vsekakor priporočili prijatelju ali znancu, ki se želi preizkusiti na samostojni karierni poti. Glede na analizo rezultatov lahko sklepamo, da tovrstni intenzivni programi za razvoj podjetniške ideje, kot je Startup generator, v veliki meri pripomorejo k samozavestnejšemu in hitrejšemu vstopu start-up podjetij na trg.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje, podjetniški inkubator, univerzitetni inkubator, SAŠA inkubator, Startup generator
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
POMEN PODPORNEGA OKOLJA ZA PODJETNIŠTVO NA PODEŽELJU
Jernej Golc, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj podjetništva je ključen za razvoj gospodarstva, možnosti odpiranja novih delovnih mest in s tem ustvarjanje splošne blaginje ljudi in prebivalcev. Tudi zaradi teh dejstev si države prizadevajo spodbujati razvoj podjetništva, omogočajo in razvijajo različne razvojne spodbude ter vzpostavljajo različne ekosisteme, razvojne modele, ki jih z mehanizmi podpornega okolja za podjetništvo implementirajo v prostor. Zaradi globalnih ekonomskih in socialnih sprememb se vedno bolj dinamično spreminjajo tudi potrebe po podpornem okolju za podjetništvo. Če je bila v Sloveniji še pred 10 leti ključna težava postopek same registracije podjetja, lahko danes samostojni podjetnik preko interneta ali točke VEM podjetje registrira v enem dnevu in naslednji dan že začne poslovati. Birokratske ovire se spreminjajo. Velja prepričanje, da jih je vedno več, po drugi strani pa praksa na točkah VEM pogosto pokaže, da so spremembe hitre in težko sledljive ter da se pojavljajo vedno bolj specializirane birokratske ovire, na katere naleti skoraj vsak. Kar je za nekoga birokratska ovira, morda drugemu v isti dejavnosti predstavlja predpisano kakovostno prednost pri poslovanju na domačem ali tujem trgu. Podporno okolje za podjetništvo lahko bistveno prispeva k razvoju podeželja. Za pospeševanje podjetništva na podeželju je potrebno dobro poznavanje razvojnih razlik na podeželju in soočanje s heterogenostjo podeželja. Potrebno je poznavanje posebnosti in značilnosti poslovnega okolja na podeželju pa tudi značilnosti podeželskega prebivalstva in vsekakor tudi posebnosti gospodarske strukture podeželskih podjetij. Da je lahko podporno okolje za podjetništvo učinkovito, mora svetovalec zelo dobro poznati tudi življenjske cikle podjetja. Izredno pomembna je dostopnost podpornega okolja na decentraliziran način in s tem dostopnost storitev podpornega okolja tudi na odročnih podeželskih območjih. Zavedati se moramo tudi pomembnih razlik med podeželjem in urbanimi središči. Za obstoj in upravičenost delovanja podpornega okolja tudi na takšnih deprivilegiranih območjih države oziroma na območjih s problemskimi ovirami, kot so visoka brezposelnost, nizka podjetniška iniciativa, nizka tuja vlaganja ali investicijska vlaganja v gospodarstvo, je potrebno dobro poznavanje najsodobnejših metod za pospeševanje razvoja podjetniške kulture. Potrebna sta primerna organiziranost in dober sistem sodelovanja z drugimi zunanjimi sodelavci, ki so strokovnjaki za posamezna področja gospodarskega razvoja podjetij na podeželju. Le s celostnim pristopom k razvoju podeželja lahko podporno okolje uspešno in racionalno pospešuje razvoj podjetniške kulture na podeželju.
Ključne besede: podporno okolje za podjetništvo, poslovno okolje na podeželju, razvojne razlike na podeželju
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 1365; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
Pomen državnih spodbud in podpornega okolja za rast in razvoj mladih inovativnih podjetij v Sloveniji
Maja Ploj, 2016, magistrsko delo

Opis: Start up podjetja, rast in razvoj, podporno okolje za podjetništvo, državne spodbude in vsebinska podpora s strani subjektov inovativnega okolja, mentorjev in drugih podpornih institucij podjetniškega ekosistema mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti in globalnega razvoja predstavljajo prepletanje vsebine magistrskega dela, ki je pred vami. Poleg teoretičnih izhodišč s področja zagonskega oz. start up podjetništva, je narejen celovit pregled finančnih spodbud s strani državne politike za financiranje razvoja mladih inovativnih podjetij v začetnih, najobčutljivejših fazah razvoja. Empirična raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del ponuja celovito analizo strukture slovenskega start up ekosistema, medtem ko je v drugem delu opravljena raziskava med več kot 700 slovenskimi start up podjetji, ki so se v obdobju začetnega razvoja in rasti vključevala v podporno podjetniško okolje. Ugotavljali smo vpliv pridobitve državne spodbude na uspešnost poslovanja start up podjetja v obdobju treh let od ustanovitve, s primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki so pridobila finančno spodbudo, v primerjavi s podjetji, ki finančne spodude niso prejela. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi vseh spremljanih kazalnikov obeh skupin podjetij. Podjetja, ki so pridobila subvencijo za financiranje zagona, so po treh letih bolj povečala čiste prihodke od prodaje, število zaposlenih in dodano vrednost podjetja. Dokazali smo, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na to, ali je podjetje pridobilo državno spodbudo za financiranje zagona, ali ne. Prav tako smo ugotavljali, ali obstaja povezanost med vključenostjo start up podjetja v subjekte inovativnega okolja (SIO), kot so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki, in uspešnostjo poslovanja podjetja. Rezultati raziskave potrjujejo, da je pogostejša uporaba osnovnih svetovalnih storitev s strani predstavnikov SIO pozitivno povezana z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejše informiranje preko spleta o storitvah, programih in dogodkih v sklopu SIO je pozitivno povezano z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Kar se tiče udeležbe na raznih dogodkih in delavnicah, ki jih za mlada podjetja organizirajo SIO, smo ugotovili pozitivno povezanost med pogostostjo udeležbe podjetnikov na seminarjih, okroglih mizah, podjetniških delavnicah in podobnih dogodkih in povečanjem dodane vrednosti start up podjetja in povečanjem vrednosti prihodkov, ne obstaja pa statistično značilna povezanost s kazalnikom število zaposlenih. Tudi pogostejša udeležba na dogodkih, namenjenih povezovanju oz. mreženju s predstavniki start up ekosistema, je pozitivno povezana s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Uspeli smo tudi dokazati, da je pogostejše osebno svetovanje izbranega start up mentorja na individualnih srečanjih pozitivno povezano s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejša celovita podpora organiziranega mentorsko/izobraževalnega programa je pozitivno povezana z vsemi tremi kazalniki uspešnosti poslovanja, in sicer s povečanjem vrednosti prihodkov, števila zaposlenih in dodane vrednosti start up podjetja. Torej smo uspeli delno potrditi trditev, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na njegovo vključenost v subjekte inovativnega okolja. V zadnjem delu raziskave smo pridobili splošno oceno slovenskega start up ekosistema z vidika 100 anketiranih start up podjetnikov in se seznanili z najpogostejšimi ovirami, s kate
Ključne besede: start up podjetje, globalna rast, podporno okolje za podjetništvo, slovenski start up ekosistem, državne spodbude, zagonske subvencije, subjekti inovativnega okolja, mentorski programi, inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki.
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 1407; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

4.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO V EVROPSKI UNIJI
Katarina Lavriha, 2014, diplomsko delo

Opis: Socialno podjetništvo pri nas in v tujini postaja zelo pomembna oblika podjetništva. Socialno podjetništvo v Sloveniji smo primerjali s socialnim podjetništvom v nekaterih drugih članicah evropske unije. Delovanje socialnega podjetništva se razlikuje med nekaterimi članicami EU. Raziskava socialnega podjetništva v diplomski nalogi se nanaša na prepoznavnost socialnega podjetništva v Sloveniji kot dejavnika ustanavljanja in uporabe prednosti te statusne oblike.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, ranljive skupine ljudi, socialna vključenost, podporno okolje
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 1182; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (1005,27 KB)

5.
PODJETNIŠTVO IN NJEGOV POMEN ZA USPEŠNOST POMURSKEGA GOSPODARSTVA
Anita Bencik, 2014, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo opredelili pojem podjetništva in z njim povezanega podjetnika ter okvirno predstavili nekatere teorije, ki pojasnjujejo podjetništvo. Ker podjetništvo deluje v povezavi z določenim podpornim okoljem, smo opredelili njegov pomen in navedli nekatere najpomembnejše podporne institucije, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj podjetništva v Pomurju. Predstavili smo tudi nekatere kazalnike gospodarske moči regije, na podlagi katerih smo v raziskavi regijo primerjali z državnim povprečjem. Temu sledi raziskava, v kateri smo na podlagi hipotez ugotavljali razvitost regije. Pri tem smo upoštevali nekatere kazalnike gospodarske moči regije ter nihanje podjetniške aktivnosti. Pripravili smo pregled razdeljevanja državne pomoči, ki je namenjena razvoju regij v državi, in prikazali strukturo odločanja brezposelnih oseb za samostojno podjetniško kariero. Glavna ugotovitev magistrskega dela je, da Pomurje dejansko zaostaja za razvojem države, kljub dejavnostim podpornega okolja in finančnim spodbudam s strani države in Evropske unije.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje, kazalniki gospodarske moči regije, brezposelnost in podjetniška aktivnost
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 1121; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (8,70 MB)

6.
PODPORA OBČINE ŠENTJUR PRI RAZVOJU MLADIH PODJETIJ
Hana Sudar, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času, času gospodarske krize, temelji pomemben delež gospodarstva, tudi na manjših podjetnikih, manjših gospodarskih družbah in samozaposlenih. To se je kazalo že v preteklosti in tudi trenutno ima vedno večji pomen. V svojem diplomskem seminarju sem preučila kakšne so možnosti za le-te v Sloveniji, osredotočila pa sem se na možnosti in pogoje za manjše podjetnike in gospodarske družbe ter samozaposlene v Občini Šentjur. Izpostavila sem Mrežni podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina, poslovna enota Šentjur, saj ta na področju Občine Šentjur, najbolj aktivno spodbuja mlade k razvoju poslovnih idej, in jim pri uresničevanju le-teh tudi pomaga. Inkubirana podjetja so s storitvami, nasveti, pomočjo, skupno uporabo prostorov in tehnologije ter z subvencijami Mrežnega podjetniškega inkubatorja, v veliki meri zadovoljni in odločeni nadaljevati svojo poslovno pot, tudi po dobi inkubacije. Trenutno gre pri večini podjetij, razen enega, kjer so že trije zaposleni, za samozaposlitev. Vendar ne smemo zanemariti trenutne neugodne gospodarske klime, in težkih pogojev za poslovanje in uspeh. Zelo velik uspeh bo, če bodo podjetja poslovno uspešna tudi v prihodnosti, s preživetjem in uspešnostjo, pa se bodo povečale tudi možnosti razvoja, širjenja dejavnosti, preboja na tuje zahtevne trge, zaposlovanja novih kadrov idr.
Ključne besede: Podporno okolje, nova podjetja, inkubirana podjetja, občina Šentjur, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1776; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
PODPORNO OKOLJE ŽENSKEMU PODJETNIŠTVU S POUDARKOM NA MREŽNIH INICIATIVAH
Jasmina Ahej, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na organizacije, katere nudijo pomoč podjetnicam pri ustanavljanju podjetja. Izpostavili smo države, ki imajo največ organizacij. Posebej pa smo opisali tudi slovenske organizacije za pomoč podjetnicam. V praktičnem delu smo izvedli anketo in z njo preverili s katerimi organizacijami, če sploh katerimi so si pomagale slovenske podjetnice. Ugotovili smo, da je najbolj poznano združenje za pomoč podjetnicam v Sloveniji Obrtna zbornica. Izvedeli smo še, da so ženske v podjetništvu manj zastopanje kot ustanoviteljice podjetij kot moški, da je organizacij za pomoč podjetnicam v Sloveniji premalo ter, da slovenske podjetnice ne vedo kam se lahko obrnejo po pomoč pri ustanovitvi podjetja.
Ključne besede: Žensko podjetništvo, organizacije za pomoč podjetnicam, podporno okolje, mrežne iniciative
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 1360; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
ANALIZA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA IN PODJETNIŠKEGA PODPORNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Violeta Novak, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Podjetnica oz. podjetnik je osrednja oseba podjetniškega podjema. Veliko ekonomskih teoretikov je poskušalo, ob upoštevanju različnih teorij in pristopov, opredeliti njeno/njegovo vlogo, značilnosti ter družbeni in ekonomski pomen. Začetki preučevanja podjetnika segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko je Richard Cantillon v »Eseju o naravi trgovine« ločil podjetnike od managerjev in jim s tem dodelil različno vlogo v ekonomskem življenju in strokovni literaturi. Kljub različnim opredelitvam podjetnika, ki so jih podali številni teoretiki, v ekonomski literaturi ni zaslediti enotne opredelitve, ki bi na edinstven način povezala vsa akumulirana spoznanja s tega področja. Prav tako v ekonomski literaturi ni podane enotne teorije o podjetništvu. Zgodovina ekonomske misli pomni kar nekaj poskusov postavitve teorije o podjetništvu, ki so vodili v oblikovanje različnih modelov in teorij. V okviru magistrske naloge podrobneje predstavljam stališče eklektične teorije podjetništva, ki so jo razvili Verheul, Wennekers, Audretsch in Thurik (2002). Po mojem mnenju je omenjena teorija najprimernejša glede na razlago in obseg podjetništva, ki ga obravnavam v magistrski nalogi. Spremembe v globalnem okolju, ki smo jim bili priča v drugi polovici 20. stoletja, so imele za posledico prestrukturiranje trga dela, globalne ekonomije in nacionalnih ekonomij. To je »proizvedlo« nove trende, ki so se pojavili tudi na področju podjetniškega sektorja. Vse večje vključevanje žensk v podjetništvo je sprožilo interes raziskovalcev za preučevanje fenomena ženskega podjetništva. Ekonomski teoretiki si še vedno niso enotni glede potrebe po obstoju posebne teorije o ženskem podjetništvu. Zato njihova spoznanja o tem področju temeljijo na različnih vejah družbene znanosti. Žensko podjetništvo je področje, ki ima velik potencial za rast in razvoj nacionalne ekonomije. S tega vidika ga je potrebno obravnavati na ustrezen, spodbujajoč način in ustvariti vse potrebne pogoje za kakovostno eksploatacijo; od politično-pravnih in ekonomskih do socio-kulturnih in tehnično-tehnoloških. Tudi podjetniška politika mora biti zasnovana na podjetnicam spodbujajoč način, njen glavni cilj pa bi moral biti povečanje podjetniške aktivnosti žensk. Bistvenega pomena je, da je podjetniška politika zasnovana v skladu s stopnjo razvitosti gospodarstva, njeni ukrepi pa morajo temeljiti na realnih zmožnostih nacionalne ekonomije. V večjem obsegu so se tako kot moški tudi ženske v Sloveniji začele ukvarjati s podjetniško aktivnostjo po osamosvojitvi od Jugoslavije. Tradicionalni pogled na družbo, slabši položaj žensk na družbenem in ekonomskem področju, problem težjega dostopa do potrebnih virov, pomanjkanje samozavesti, znanja in veščin ter odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic, so le nekateri izmed razlogov značilno manjšega deleža podjetnic od deleža podjetnikov v podjetniški populaciji. Tudi na Hrvaškem so se ženske začele v večjem obsegu vključevati v podjetništvo po razpadu Jugoslavije, ko so, tako kot v Sloveniji, bili ustvarjeni vsi potrebni pravni in tržni pogoji za podjetništvo, tudi žensko. Tudi v hrvaški podjetniški strukturi močno prevladujejo podjetniki. Na osnovi preučevanih podatkov ugotavljamo, da se razlogi, zakaj je temu tako, ne razlikujejo od razlogov manjše udeleženosti podjetnic v podjetniški strukturi Slovenije. Za razliko od Slovenije, kjer se podjetnice odločajo za vstop v podjetništvo predvsem na podlagi prepoznavanja dobre poslovne priložnosti, na Hrvaškem še vedno obstaja razmeroma podoben delež podjetništva zaradi priložnosti in podjetništva zaradi nujnosti. Temeljni motivi, ki vplivajo na odločitev za podjetništvo, se ne razlikujejo med Slovenkami in Hrvaticami. Oboje se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi večje neodvisnosti pri delu in povečanja osebnega dohodka. Prav tako ne obstajajo statistično značilne razlike glede temeljnih motivov podjetnic in podjetnikov v Sloveniji
Ključne besede: podjetnica/podjetnik, podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniško podporno okolje, podjetniška politika, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 3190; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

9.
ANALIZA PODPORNEGA OKOLJA NA PRAKTIČNEM PRIMERU PROJEKTA FENIX
Petra Osojnik, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetništvo je potrebno stratežko pospeševati, zaradi močnega vpliva na razvoj družbe. Slovenija ima sodobno zakonodajo o podpornem okolju, ki je usklajena z Evropsko. Vseeno pa nastajajo odstopanja pri izvajanju, promoviranju in usklajevanju podpornih ukrepov in podpornih inštitucij. Prednosti inkubiranih podjetij se kažejo v manjši stopnji umrljivosti podjetij in dvakrat hitrejši rasti podjetja. V podjetniškh inkubatorjih so naseljena visokotehnološka podjetja, ki privabljaljo rizični kapital na neko območje. Tudi univerze so ustanovile inkubatorje, z namenom hitrejšega prehoda tehnoloških inovacij na trg. Po uspešni inkubaciji v tehnološkem parku, naj bi se podjetja preselila v poslovne cone. Poslovne cone rešujejo razvojne probleme nekega območja, zato je pomenbno, da prejemajo podporo države, čeprav je večina poslovnih con v tujini zasebnih. Podjetnikom v Sloveniji so na razpolago večinoma dolžniški viri financiranja, kapitalski trg je slabo razvit in malo je tujih investicij, zato je potrebno je znižati stroške kapitala in izboljšati dostop do visoke tehnologije in rizičnega kapitala.Gospodarsko središče Phoenix, je del strategije razvoja Slovenije in Lisbonske strategije. Cilj projekta je spodbujati podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj v regiji in s tem izbolšati kvaliteto izobraževanja in raziskovalno razvojne dejavnosti ter fleksibilnost delovnega trga, da bi dosegli povprečno razvitost Slovenije.
Ključne besede: podjetništvo, podporno okolje za podjetništvo, podjetniška in tehnološka struktura, gospodarska infrastruktura za podjetništvo, finančna podpora podjetništvu, analiza gospodarskega središča Phoenix
Objavljeno: 25.01.2011; Ogledov: 1843; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (465,91 KB)

10.
PRIMERJALNI VIDIK USTANOVITVE MALEGA PODJETJA V SLOVENIJI IN HRVAŠKI
Nikola Galić, 2010, diplomsko delo

Opis: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) so »hrbtenica« sodobnega tržnega gospodarstva, kar še posebej velja za postranzicijske države, kot sta Slovenija in Hrvaška. Obe državi, Slovenija kot članica EU in Hrvaška kot država kandidatka, si z različnimi politikami, strategijami in ukrepi prizadevata za čim bolj spodbudno podjetniško okolje, vendar se še vedno soočata z neinformiranostjo podjetnikov začetnikov, nepoznavanjem virov zagonskih sredstev, nezaupljivostjo do podpornih inštitucij, počasnostjo odgovornih ustanov in administrativnimi zapleti pri ustanavljanju novih podjetij. Diplomsko delo kritično primerja postopka ustanovitve d. o. o. v Sloveniji in na Hrvaškem, ki velja za najbolj pogosto obliko poslovnih subjektov v obeh državah. Analiza je podkrepljena z rezultati aplikativne raziskave ki je izvedena na vzorcu 100 slovenskih in 100 hrvaških podjetij. Obe državi se močno zavedata pomembnosti MSP za lokalni gospodarstvi, kar kažejo tudi obsežnejša vlaganja v podporno okolje za podjetništvo, vendar bosta morali še veliko storiti za spodbujanje ustrezne institucionalne podpore in podjetniške klime.
Ključne besede: malo gospodarstvo, podporno okolje za podjetništvo, Slovenija, Hrvaška, ustanovitev d. o. o.
Objavljeno: 13.01.2011; Ogledov: 2427; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici