| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREJETOST SPLETNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKOV Z INTEGRIRANO PODPORNO TEHNOLOGIJO
Katja Kous, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija naslavlja problematiko spletne dostopnosti, ki dobiva vse večjo veljavo ob predpostavki vsesplošne dostopnosti. Spletna dostopnost predstavlja kritično točko predvsem za osebe s posebnimi potrebami. S tem namenom se v sklopu doktorske disertacije osredotočimo na povečanje spletne dostopnosti s pomočjo podporne tehnologije, integrirane v spletne uporabniške vmesnike. V ospredje postavljamo disciplino uporabniškega inženiringa, natančneje preverjanja uporabnosti v kombinaciji s specifično skupino oseb – oseb brez in oseb z disleksijo. Cilj doktorske disertacije je pridobiti oceno uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov z integrirano podporno tehnologijo. Na osnovi rezultatov sistematičnega pregleda literature je bilo ugotovljeno, da obstajajo modeli in metode za preverjanje uporabnostni, vendar ne obstaja model ocenjevanja, ki bi omogočal pridobivanje ocene primernosti spletnih uporabniških vmesnikov za ciljno skupino uporabnikov (osebe z disleksijo). S tem namenom smo na osnovi rezultatov raziskav s področja (1) specifičnih značilnosti oseb z disleksijo, (2) težav, ki jih imajo pri spletni dostopnosti in (3) smernic za povečanje spletne dostopnosti pri osebah z disleksijo, izdelali model ocenjevanja za merjenje primernosti, ki predstavlja dopolnitev k obstoječemu modelu preverjanja uporabnosti. Izveden eksperiment je omogočil empirično pridobitev komparativnih rezultatov končnih uporabnikov o uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov brez aktivirane in z aktivirano podporno tehnologijo. Rezultati so pokazali, da podporna tehnologija ne vpliva na preverjanje splošnih ciljev uporabnosti (torej na uspešnost, učinkovitost in splošno zadovoljstvo) pri nobeni skupini uporabnikov. Rezultati specifičnih ciljev, pridobljeni z novo nastalim modelom ocenjevanja, kažejo, da so osebe brez disleksije bolj naklonjene uporabi spletnih uporabniških vmesnikov brez aktivirane podporne tehnologije, medtem ko uporaba podporne tehnologije pri osebah z disleksijo omogoči boljšo vsebinsko predstavitev informacij. Znanje pridobljeno tekom priprave doktorske disertacije je možno implicirati v realno okolje. Z namenom nadaljnjega aplikativnega raziskovanja je na osnovi sinteze znanja in izdelave modela CAT (angl. Comprehensive Assistive Technology model) podana idejna zasnova za razširitev komponente podporne tehnologije za osebe z disleksijo, katera je nujno potrebna za povečanje spletne dostopnosti. Na osnovi ugotovitev o primernosti metode preverjanja uporabnosti je možno podati priporočila za prilagoditev metode, kadar so v preverjanje vključene osebe z disleksijo.
Ključne besede: spletna dostopnost, preverjanje uporabnosti, model ocenjevanja, podporne tehnologije integrirane v uporabniške vmesnike, končni uporabniki, osebe z disleksijo, priporočila za razvoj podporne tehnologije integrirane v spletni uporabniški vmesnik, priporočila za metodo preverjanja uporabnosti za osebe z disleksijo.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2225; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

2.
Varnost in varovanje starostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mateja Bidar, 2013, diplomsko delo

Opis: Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov družbe 20. stoletja, hkrati pa to prinaša nove izzive. Tako v Sloveniji kot drugje po svetu se veča število prebivalcev, ki jih štejemo za starostnike, hkrati pa kapacitete obstoječih ustanov, ki skrbijo za varnost starostnika, ostajajo enake oziroma se le minimalno večajo in trenutno ne zadoščajo potrebam. Iz demografskih podatkov izhaja, da se bo število starostnikov nadaljnjih 25 let večalo, in lahko pričakujemo, da bo skoraj tretjina Slovencev starejših od 64 let. Diplomsko delo predstavlja socialne podporne modele v Sloveniji, kjer starostnika še posebej varujejo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med pravice socialnega varstva spada tudi institucionalno varstvo starostnika, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v družini ali drugi organizacijski obliki, s katerimi se mu nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma ali lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. Za potrebe varovanja starostnikov so se razvili posebni tehnični pripomočki in varnostno alarmni sistemi, ki vsebujejo tudi komunikacijske sisteme, ki omogočajo preprosto komunikacijo in sodelovanje pri razvedrilnih aktivnosti. Tehnični pripomočki in varnostno alarmni sistemi varujejo starostnika na njegovem domu in mu omogočajo bolj kvalitetno bivanje. Podporne tehnologije se nanašajo na heterogeno področje aplikacij, ki predstavljajo preproste naprave kot so pametni delilniki tablet, detektorji padca in detektorji prisotnosti v postelji. Naprave združujejo računalniško napredne omrežne tehnologije, ki izboljšajo varnost in varovanje starostnikov. Ob celovitem razvoju ustreznih tehnologij in različnih oblikah pomoči, bo starostniku tudi v Sloveniji zagotovljena varna starost.
Ključne besede: starejši ljudje, varnost, varovanje, socialna varnost, varovana stanovanja, podporne tehnologije, varovalni sistemi, telemedicina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.12.2013; Ogledov: 2849; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (395,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici