1. Uporaba tehnologij spremljanja stanja sredstev v podporo EAM informacijskim sistemomŽiga Tajnikar, 2025, magistrsko delo Opis: Podporne tehnologije za spremljanje stanja sredstev predstavljajo podporo sodobnim informacijskim sistemom za upravljanje sredstev (EAM), saj omogočajo zajem in obdelavo podatkov v realnem času ter prispevajo k večji zanesljivosti, sledljivosti in učinkovitosti upravljanja. Integracija podpornih tehnologij omogoča prehod na proaktivno vzdrževanje ter zmanjšuje tveganje za nenadne okvare in nenačrtovane zastoje.
Uporaba podpornih tehnologij je analizirana z vidika njihove tehnične, organizacijske in ekonomske umeščenosti v obstoječ EAM sistem podjetja. Poseben poudarek je namenjen vprašanju smotrnosti njihove uvedbe, katere presoja je izvedena na konkretnem praktičnem primeru, pri čemer so obravnavani ključni dejavniki, ki vplivajo na odločanje v industrijskem okolju.
Sistemski in podatkovno podprti pristopi k spremljanju sredstev se kažejo kot osrednji element digitalno podprtega pristopa k vzdrževanju in dolgoročne optimizacije upravljanja sredstev v organizacijah, ki stremijo trajnostnemu delovanju. Ključne besede: Upravljanje sredstev, EAM sistemi, proaktivno vzdrževanje, podporne tehnologije Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,39 MB) |
2. SPREJETOST SPLETNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKOV Z INTEGRIRANO PODPORNO TEHNOLOGIJOKatja Kous, 2016, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija naslavlja problematiko spletne dostopnosti, ki dobiva vse večjo veljavo ob predpostavki vsesplošne dostopnosti. Spletna dostopnost predstavlja kritično točko predvsem za osebe s posebnimi potrebami. S tem namenom se v sklopu doktorske disertacije osredotočimo na povečanje spletne dostopnosti s pomočjo podporne tehnologije, integrirane v spletne uporabniške vmesnike. V ospredje postavljamo disciplino uporabniškega inženiringa, natančneje preverjanja uporabnosti v kombinaciji s specifično skupino oseb – oseb brez in oseb z disleksijo.
Cilj doktorske disertacije je pridobiti oceno uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov z integrirano podporno tehnologijo. Na osnovi rezultatov sistematičnega pregleda literature je bilo ugotovljeno, da obstajajo modeli in metode za preverjanje uporabnostni, vendar ne obstaja model ocenjevanja, ki bi omogočal pridobivanje ocene primernosti spletnih uporabniških vmesnikov za ciljno skupino uporabnikov (osebe z disleksijo). S tem namenom smo na osnovi rezultatov raziskav s področja (1) specifičnih značilnosti oseb z disleksijo, (2) težav, ki jih imajo pri spletni dostopnosti in (3) smernic za povečanje spletne dostopnosti pri osebah z disleksijo, izdelali model ocenjevanja za merjenje primernosti, ki predstavlja dopolnitev k obstoječemu modelu preverjanja uporabnosti. Izveden eksperiment je omogočil empirično pridobitev komparativnih rezultatov končnih uporabnikov o uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov brez aktivirane in z aktivirano podporno tehnologijo. Rezultati so pokazali, da podporna tehnologija ne vpliva na preverjanje splošnih ciljev uporabnosti (torej na uspešnost, učinkovitost in splošno zadovoljstvo) pri nobeni skupini uporabnikov. Rezultati specifičnih ciljev, pridobljeni z novo nastalim modelom ocenjevanja, kažejo, da so osebe brez disleksije bolj naklonjene uporabi spletnih uporabniških vmesnikov brez aktivirane podporne tehnologije, medtem ko uporaba podporne tehnologije pri osebah z disleksijo omogoči boljšo vsebinsko predstavitev informacij.
Znanje pridobljeno tekom priprave doktorske disertacije je možno implicirati v realno okolje. Z namenom nadaljnjega aplikativnega raziskovanja je na osnovi sinteze znanja in izdelave modela CAT (angl. Comprehensive Assistive Technology model) podana idejna zasnova za razširitev komponente podporne tehnologije za osebe z disleksijo, katera je nujno potrebna za povečanje spletne dostopnosti. Na osnovi ugotovitev o primernosti metode preverjanja uporabnosti je možno podati priporočila za prilagoditev metode, kadar so v preverjanje vključene osebe z disleksijo. Ključne besede: spletna dostopnost, preverjanje uporabnosti, model ocenjevanja, podporne tehnologije integrirane v uporabniške vmesnike, končni uporabniki, osebe z disleksijo, priporočila za razvoj podporne tehnologije integrirane v spletni uporabniški vmesnik, priporočila za metodo preverjanja uporabnosti za osebe z disleksijo. Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2225; Prenosov: 315
Celotno besedilo (5,25 MB) |
3. Varnost in varovanje starostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMateja Bidar, 2013, diplomsko delo Opis: Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov družbe 20. stoletja, hkrati
pa to prinaša nove izzive. Tako v Sloveniji kot drugje po svetu se veča število
prebivalcev, ki jih štejemo za starostnike, hkrati pa kapacitete obstoječih ustanov, ki
skrbijo za varnost starostnika, ostajajo enake oziroma se le minimalno večajo in
trenutno ne zadoščajo potrebam. Iz demografskih podatkov izhaja, da se bo število
starostnikov nadaljnjih 25 let večalo, in lahko pričakujemo, da bo skoraj tretjina
Slovencev starejših od 64 let. Diplomsko delo predstavlja socialne podporne modele v
Sloveniji, kjer starostnika še posebej varujejo pravice iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja. Med pravice socialnega varstva spada tudi institucionalno
varstvo starostnika, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v družini ali drugi
organizacijski obliki, s katerimi se mu nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma
ali lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno
varstvo. Za potrebe varovanja starostnikov so se razvili posebni tehnični pripomočki
in varnostno alarmni sistemi, ki vsebujejo tudi komunikacijske sisteme, ki omogočajo
preprosto komunikacijo in sodelovanje pri razvedrilnih aktivnosti. Tehnični
pripomočki in varnostno alarmni sistemi varujejo starostnika na njegovem domu in
mu omogočajo bolj kvalitetno bivanje. Podporne tehnologije se nanašajo na
heterogeno področje aplikacij, ki predstavljajo preproste naprave kot so pametni
delilniki tablet, detektorji padca in detektorji prisotnosti v postelji. Naprave
združujejo računalniško napredne omrežne tehnologije, ki izboljšajo varnost in
varovanje starostnikov. Ob celovitem razvoju ustreznih tehnologij in različnih oblikah
pomoči, bo starostniku tudi v Sloveniji zagotovljena varna starost. Ključne besede: starejši ljudje, varnost, varovanje, socialna varnost, varovana stanovanja, podporne tehnologije, varovalni sistemi, telemedicina, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 03.12.2013; Ogledov: 2849; Prenosov: 417
Celotno besedilo (395,56 KB) |