SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ANALIZA PODPORNEGA OKOLJA ZA INOVIRANJE V SLOVENIJI
Nedim Hamzić, 2014, diplomsko delo

Opis: V težkih časih kot so sedaj je ključnega pomena za gospodarstvo, da se podjetja posvetijo inoviranju. Številni posamezniki generirajo raznorazne inovativne predloge, vendar zaradi nezmožnosti podpornih institucij, da tem podjetnikom nudi celostno podporo ideje ne preidejo iz invencije v inovacijo. Pomislite koliko koristi bi imeli vsi udeleženci v tem procesu, če bi le znali podpirati dobre inovativne ideje posameznikov. Gre se predvsem za finančne težave, saj denarja ki je namenjen raziskovalno-razvojnim dejavnostim ne uporabljamo na pravi način. Kar hočemo povedati je to, da je težava v alokaciji sredstev. Seveda so tudi številne druge težave, ki preprečujejo podjetjem, da bi se razvijala tako v začetni fazi svojega poslovanja kot tudi v končnih fazah. Podpornih institucij je v Sloveniji zelo veliko. Mogoče je tudi to težava, saj bi bilo bolj smiselno, da jih je manj, vendar da so takšne ki nudijo celostno podporo inoviranju podjetjem. Po statističnih podatkih se je v obdobju od 2008 do 2010 delež inovacijsko aktivnih podjetij v Sloveniji zmanjšal glede na obdobje 2006-2008. Kar predstavlja še dodatno težavo je to, da se je v večini EU držav zgodilo ravno nasprotno. Delež inovacijsko aktivnih podjetij se je v obdobju 2008-2010 povečal glede na obdobje 2006-2008. V diplomskem seminarju smo tudi ugotovili, da največ podpore inoviranju nudijo tehnološki parki. Do te odločitve so nas privedli številni dejavniki. Možno je seveda, da bi po drugih dejavnikih katere druge institucije nudile več podpore inoviranju, vendar po naših kriterijih in analizi njihovih dejavnosti smo se odločili da tehnološki parki nudijo največ podpore inoviranju. Pri drugih institucijah je enostavno bilo preveč nepopolnosti pri izpolnjevanju naših kriterijev in tako se nismo odločili za njih. V prihodnjih letih pričakujemo od podpornih institucij predvsem večjo vključitev v celoten proces pomoči podjetjem, ki bi rade vstopile na trg z inovativnim izdelkom/storitvijo. Pričakujemo tudi boljšo porabo sredstev, saj iz leta v leto za raziskovalno-razvojne dejavnosti porabimo več sredstev, kot smo pa prej ugotovili se je stopnja inovacijsko dejavnih podjetij zmanjševala v Sloveniji. Podjetja, podporne institucije in država bodo morali narediti nekaj veliki potez, saj nam bo to pomagalo na dolgi rok, poleg tega pa bomo vsi imeli koristi zaradi tega.
Ključne besede: Invencija, inovacija, inoviranje, podporne institucije, inovacijska dejavnost v Sloveniji.
Objavljeno: 13.08.2014; Ogledov: 729; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (276,38 KB)

3.
Dostopnost do virov financiranja malih podjetij
Vesna Glavak, 2017, magistrsko delo

Opis: Majhna in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, saj predstavljajo več kot 99 odstotkov vseh družb v EU in Sloveniji. Mala in srednje velika podjetja so v Sloveniji pomembnejša za gospodarski razvoj kot v povprečju v EU, saj prav ta podjetja prispevajo k večji zaposljivosti in ustvarjanju dodane vrednosti za okoli pet odstotnih točk več kot je evropsko povprečje. Le-to znaša 66,5 odstotka vseh zaposlenih v zasebnem sektorju, ki ustvarjajo okoli 60 odstotkov bruto dodane vrednosti. Iz zgoraj omenjene statistike vidimo, da so mala in srednje velika podjetja veliko bolj fleksibilna kot velika, zaradi tega bolj ranljiva in prepoznana kot kategorija, ki ima otežen dostop do finančnih virov. Tako je za podjetja zelo pomembna ponudba različnih virov financiranja, ki so predstavljena v magistrskem delu. Zelo pomembno vlogo pri dostopu do finančnih virov imajo razne domače in mednarodne institucije ter država skupaj z razvojno politiko EU. Zavedajo se, da so mala podjetja zelo pomembna za razvoj gospodarstva, zato so instrumenti in dostop do finančnih virov usmerjeni prav v to.
Ključne besede: stopnje financiranja, viri financiranja, podporne institucije, dostop do finančnih virov
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 55; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

4.
Ugotavljanje družbene odgovornosti na primeru izbranega podjetja
Tamara Kerčmar, 2017, magistrsko delo

Opis: Dandanes se od organizacij več ne pričakuje samo to, da so njihovi proizvodi in storitve kakovostni temveč tudi, da je organizacija družbeno odgovorna. Zavedati se morajo, da je ključnega pomena, da v svoje poslovanje prostovoljno vključujejo skrb za družbo in okolje. Organizacije se morajo zavedati, da morajo iti izven okvirjev pričakovanega. S tem ko je določena organizacija družbeno odgovorna dela v svojo korist ter v korist njenih deležnikov. Čeprav se je v Sloveniji koncept družbene odgovornosti razvil dokaj pozno, pa danes težko najdemo organizacijo, ki ne bi bila družbeno odgovorna vsaj do enega od svojih deležnikov. Z družbeno odgovornostjo se je s sprejetjem Lizbonske deklaracije leta 2000 aktivno začela ukvarjati tudi Evropska unija. Cilj magistrske naloge je bil teoretično in praktično proučiti družbeno odgovornost organizacij. Tako smo na primeru izbranega podjetja X proučili dimenzije ter raven družbene odgovornosti. Zaposleni v podjetju so izpolnili anketni vprašalnik v pisni obliki, nato pa smo podatke obdelali s programom SPSS. Predstavili smo tudi podporne institucije, ter aktivnosti na področju družbene odgovornosti v Sloveniji. Dolgoročno bi tako naj družbeno odgovorno ravnanje organizacijam prinašalo korist, saj si s tem organizacija dviga tudi svoj ugled v družbi.
Ključne besede: Družbena odgovornost, modeli družbene odgovornosti, deležniki družbene odgovornosti, ISO 26000, SA8000, podporne institucije
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 121; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici