Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čustvena podpora omogoča socialno in čustveno krepitev pedagoških delavcev pri soočanju s stresom v delovnem okolju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področja in pogostost sodelovanja svetovalnih delavcev in učiteljev pri pedagoškem delu. Prav tako je bil namen ugotoviti, v katerih situacijah učitelji iščejo čustveno podporo pri svetovalnih delavcih in v katerih situacijah to pomoč še posebej potrebujejo. V teoretičnem delu smo se posvetili razumevanju socialne in čustvene podpore. Najprej smo s pomočjo različnih avtorjev podrobneje opredelili čustva. Nato smo se v povezavi s tem posvetili čustveni inteligentnosti, ki je vse bolj prisotna in pomembnejša na delovnem mestu in izpostavili zakaj je sam njen razvoj pri posameznikih pomemben. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, na vzorcu 204 slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev Podravske statistične regije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da učitelji s svetovalnimi delavci najbolj sodelujejo glede učencev s posebnimi potrebami in učnimi težavami, vzgojnih smernic za določene učence, doseganja pozitivne klime in kulture v razredu ter glede pomoči pri sodelovanju s starši. Redko pa sodelujejo (61,8 %) glede čustvene podpore v stresnih situacijah. V primerjavi s posameznimi kategorijami pogostosti sodelovanja pri čustveni podpori glede na spol smo ugotovili, da pomoč pri svetovalnih delavcih pogosteje poiščejo učiteljice kot učitelji (x2 = 6,878, p = 0,032). Nato smo v raziskavi ugotavljali, v katerih situacijah in okoliščinah so čustveno podporo pri svetovalnih delavcih iskali učitelji. Učitelji so izjavili, da bi potrebovali več pomoči svetovalnih delavcev pri delu z učenci na področju vzgojne problematike, pri učencih s posebnimi potrebami in pri izvajanju razrednih ur. Poudarili so tudi, da potrebujejo več čustvene podpore v obliki pogovorov, nasvetov, strokovnega mnenja in razumevanja.
Ključne besede: čustvena podpora, učitelji, svetovalni delavci
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 43; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Rak dojke je najpogostejša vrsta raka, ki prizadene ženske. Po postavitvi diagnoze raka dojke je ena izmed najpogostejših reakcij čustvena stiska, ki vključuje iskanje informacij in iskanje ustrezne pomoči. S pomočjo psihološke podpore pacientkam z rakom dojke nudimo pomoč na podlagi individualnih potreb in s tem pripomoremo k skrbi za celotno osebo tako fizično kot tudi psihično. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako psihološka podpora in intervencije medicinske setre vplivajo na ženske, ki se spoprijemajo z boleznijo raka dojke. Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in Wiley Online library. Določili smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Podatke smo analizirali po metodi tematske analize in sinteze podatkov. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo glavno temo: vplivi psihološke podpore medicinske sestre na ženske z rakom dojke, ki odraža štiri podteme; (1) počutje, (2) kakovost življenja (3) spoprijemanje z boleznijo in (4) vrste intervencij. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je psihološka podpora medicinske sestre izrednega pomena pri obvladovanju, zdravljenju in rehabilitaciji raka dojke pri ženskah, saj vpliva na boljše fizično in psihično počutje pacientk.
Ključne besede: medicinska sestra, psihološka podpora, intervencije, rak dojke
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 205; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskali perspektivo družin, ki imajo gibalno ovirane otroke in mladostnike v zgodnji odraslosti. Želeli smo pridobiti vpogled v doživljanja teh družin, ob tem pa smo želeli pridobiti tudi vpogled v perspektivo celotnega otroštva in mladostništva glede svetovanja in podpore celotnim družinam, predvsem pa nas je zanimalo, ali so bile družine z gibalno oviranimi otroki pomoči in podpore deležni ali ne. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej predstavili splošne značilnosti otrok s posebnimi potrebami, posebej podrobno smo predstavili skupino gibalno oviranih otrok. Predstavili smo tudi splošne značilnosti družin otrok s posebnimi potrebami, predvsem kakšne so potrebe družin gibalno oviranih otrok, kako družine otrok s posebnimi potrebami funkcionirajo, posebno pozornost smo namenili tudi sorojencem v omenjenih družinah. Ker nas je zanimalo predvsem področje svetovanja, smo se dotaknili tudi svetovanja in podpore družinam gibalno oviranih otrok, na koncu pa smo predstavili še socialno vključenost in primere dejavnosti socialne vključenosti. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo devet družin, ki imajo gibalno oviranega otroka v zgodnji odraslosti. Na podlagi izvedene raziskave smo ugotovili, kakšna so bila doživljanja in odzivi staršev gibalno oviranih otrok med odraščanjem otroka, kako so se družine soočale z otrokovo gibalno oviranostjo in kakšne so bile potrebe omenjenih družin. Ugotovili smo tudi, ali so imele družine v času odraščanja otroka kakšno pomoč ali podporo, ali so bile deležne ustrezne zgodnje obravnave, ter katerih društev, skupin za samopomoč ali drugih organizacij so bile deležne. Prav tako smo ugotovili, kakšna je socialna vključenost gibalno oviranih posameznikov, predvsem pa smo spoznali, kako pomembna je pomoč in podpora tem družinam gibalno oviranih otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Gibalno ovirani otroci in mladostniki, družine gibalno oviranih otrok, svetovanje, pomoč in podpora.
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe. V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov. Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka. Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice. Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti. Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Raziskovalci na področju afektivne nevroznanosti se trenutno veliko posvečajo proučevanju pozitivnih učinkov socialne regulacije – psihološkega mehanizma, pri katerem posameznik v stresni situaciji doseže zmanjšanje nelagodja s pomočjo socialne podpore. Le-ta nam lahko predstavlja sredstvo za zmanjševanje intenzivnosti neprijetnih občutkov, kot so negativna čustva ali fizična bolečina. Prav tako novejše psihološke raziskave poudarjajo prispevek empatije k socialni regulaciji čustev ter bolečine. Namen tega magistrskega dela je bil ugotoviti, ali partnerjeva podpora vpliva na doživljanje bolečine pri partnerki in kakšno vlogo ima pri tem partnerjeva empatija. Na vzorcu 10 romantičnih parov, ki so sodelovali v eksperimentalni študiji, smo ugotovili, da se je neprijetnost bolečine udeleženk zmanjšala, ko je bil prisoten njihov romantični partner. Rezultati so pokazali še, da stopnja partnerjeve splošne empatije ne igra vloge pri učinku partnerjeve podpore na doživljanje bolečine pri partnerki, kot tudi ne igrata pomembne vloge pri tem afektivna in kognitivna empatija kot ločena konstrukta. Naše ugotovitve podpirajo idejo, da lahko socialna podpora s strani romantičnega partnerja deluje kot ekonomičen naravni analgetik. Vendar pa rezultati naše in ostalih aktualnih študij s tega področja kažejo, da so nekateri drugi dejavniki morda bolj ključnega pomena za učinkovito socialno regulacijo bolečine s strani romantičnega partnerja od empatije.
Ključne besede: empatija, socialna podpora, regulacija bolečine
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 378; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,12 MB)