1. Čustvena podpora, ki jo svetovalni delavci nudijo učiteljem : magistrsko deloŽana Grahovar, 2023, magistrsko delo Opis: Čustvena podpora omogoča socialno in čustveno krepitev pedagoških delavcev pri soočanju s stresom v delovnem okolju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področja in pogostost sodelovanja svetovalnih delavcev in učiteljev pri pedagoškem delu. Prav tako je bil namen ugotoviti, v katerih situacijah učitelji iščejo čustveno podporo pri svetovalnih delavcih in v katerih situacijah to pomoč še posebej potrebujejo. V teoretičnem delu smo se posvetili razumevanju socialne in čustvene podpore. Najprej smo s pomočjo različnih avtorjev podrobneje opredelili čustva. Nato smo se v povezavi s tem posvetili čustveni inteligentnosti, ki je vse bolj prisotna in pomembnejša na delovnem mestu in izpostavili zakaj je sam njen razvoj pri posameznikih pomemben. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, na vzorcu 204 slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev Podravske statistične regije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da učitelji s svetovalnimi delavci najbolj sodelujejo glede učencev s posebnimi potrebami in učnimi težavami, vzgojnih smernic za določene učence, doseganja pozitivne klime in kulture v razredu ter glede pomoči pri sodelovanju s starši. Redko pa sodelujejo (61,8 %) glede čustvene podpore v stresnih situacijah. V primerjavi s posameznimi kategorijami pogostosti sodelovanja pri čustveni podpori glede na spol smo ugotovili, da pomoč pri svetovalnih delavcih pogosteje poiščejo učiteljice kot učitelji (x2 = 6,878, p = 0,032). Nato smo v raziskavi ugotavljali, v katerih situacijah in okoliščinah so čustveno podporo pri svetovalnih delavcih iskali učitelji. Učitelji so izjavili, da bi potrebovali več pomoči svetovalnih delavcev pri delu z učenci na področju vzgojne problematike, pri učencih s posebnimi potrebami in pri izvajanju razrednih ur. Poudarili so tudi, da potrebujejo več čustvene podpore v obliki pogovorov, nasvetov, strokovnega mnenja in razumevanja. Ključne besede: čustvena podpora, učitelji, svetovalni delavci Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 43; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Vodenje projektov v multiprojektnem okolju farmacevtskega podjetjaAndreja Kumer, 2023, magistrsko delo Opis: Podjetja so danes izpostavljena vse hitreje spreminjajočemu okolju in postavljena pred izziv vodenja projektov v multiprojektnem okolju. Upravljanje več sočasnih projektov je zahtevna naloga, zato smo se v magistrskem delu posvetili načinom za njegovo poenostavitev ter proučili projektne prakse farmacevtskega podjetja Lek, d.d.. Ugotovili smo, da je vodenje projektov v multiprojektnem okolju možno poenostaviti, med drugim tudi z oblikovanjem posebnih programskih pripomočkov, ki olajšajo spremljanje napredovanja posameznega projekta, kakor tudi celotnega programskega portfelja. Tovrstni pripomočki so še posebej učinkoviti, če jih prilagodimo dotičnim potrebam organizacije. Hkrati moramo skrbeti za usposobljenost projektnih vodij, vzpostavitev ustrezne projektne organiziranosti, zadostne količine virov in jasnega toka odgovornosti. Ključne besede: multiprojektno okolje, projektni management, farmacevtska industrija, veliki projekti, investicije, programska podpora Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 193; Prenosov: 39
Celotno besedilo (7,73 MB) |
3. Intervencije medicinske sestre za zagotavljanje psihološke podpore pri ženskah z rakom dojkeLiza Kralj, 2023, diplomsko delo Opis: Rak dojke je najpogostejša vrsta raka, ki prizadene ženske. Po postavitvi diagnoze raka dojke je ena izmed najpogostejših reakcij čustvena stiska, ki vključuje iskanje informacij in iskanje ustrezne pomoči. S pomočjo psihološke podpore pacientkam z rakom dojke nudimo pomoč na podlagi individualnih potreb in s tem pripomoremo k skrbi za celotno osebo tako fizično kot tudi psihično. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako psihološka podpora in intervencije medicinske setre vplivajo na ženske, ki se spoprijemajo z boleznijo raka dojke.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in Wiley Online library. Določili smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Podatke smo analizirali po metodi tematske analize in sinteze podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo glavno temo: vplivi psihološke podpore medicinske sestre na ženske z rakom dojke, ki odraža štiri podteme; (1) počutje, (2) kakovost življenja (3) spoprijemanje z boleznijo in (4) vrste intervencij.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je psihološka podpora medicinske sestre izrednega pomena pri obvladovanju, zdravljenju in rehabilitaciji raka dojke pri ženskah, saj vpliva na boljše fizično in psihično počutje pacientk. Ključne besede: medicinska sestra, psihološka podpora, intervencije, rak dojke Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 205; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,65 MB) |
4. Primerjava kakovosti nanosa FFS v nasadu jablan z ali brez uporabe elektrostatske podpore in kakovosti nanosa pri vožnji po vsaki ali vsaki drugi vrsti : magistrsko deloVeronika Turk, 2023, magistrsko delo Opis: Raziskava je bila izvedena v letu 2021 v ekološkem sadovnjaku podjetja Evrosad, d. o. o., v Savcih na sorti zlati delišes. Cilj naloge je bil preveriti učinkovitost zatiranja bolezni in škodljivcev jablane pri uporabi elektrostatskega nanosa z enako porabo vode in ob enakih delovnih parametrih kot pri nanosu brez elektrostatske podpore. Prav tako smo testirali učinkovitost škropljenja z uporabo elektrostatskega nanosa pri škropljenju vsake druge vrste jablan. Za oceno enakomernosti porazdelitve škropilne brozge smo uporabili tehniko vodoobčutljivih lističev. Kakovost depozita škropilne brozge smo ocenili z uporabo barvnega sledilca tartrazin, katerega koncentracijo na listih smo določili z uporabo fotospektrometra. Ocena stopnje napada zaradi bolezni in škodljivcev je bila večkrat letno narejena po standardnih metodah EPPO, pri čemer smo uporabili metodo vizualnega bonitiranja deleža napadene površine opazovanega organa. V poskusu pri danih parametrih nismo potrdili postavljenih hipotez, da uporaba elektrostatike značilno izboljša uspešnost zatiranja škodljivih organizmov in da lahko škropljenje preko dveh vrst ob uporabi elektrostatike daje enakovreden rezultat kot škropljenje vsake vrste nasada jablan. Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, elektrostatska podpora, pršenje Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 119; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,34 MB) |
5. Svetovanje in podpora družini gibalno oviranih otrok in mladostnikov s perspektive staršev : magistrsko deloMaja Urlep, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali perspektivo družin, ki imajo gibalno ovirane otroke in mladostnike v zgodnji odraslosti. Želeli smo pridobiti vpogled v doživljanja teh družin, ob tem pa smo želeli pridobiti tudi vpogled v perspektivo celotnega otroštva in mladostništva glede svetovanja in podpore celotnim družinam, predvsem pa nas je zanimalo, ali so bile družine z gibalno oviranimi otroki pomoči in podpore deležni ali ne. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej predstavili splošne značilnosti otrok s posebnimi potrebami, posebej podrobno smo predstavili skupino gibalno oviranih otrok. Predstavili smo tudi splošne značilnosti družin otrok s posebnimi potrebami, predvsem kakšne so potrebe družin gibalno oviranih otrok, kako družine otrok s posebnimi potrebami funkcionirajo, posebno pozornost smo namenili tudi sorojencem v omenjenih družinah. Ker nas je zanimalo predvsem področje svetovanja, smo se dotaknili tudi svetovanja in podpore družinam gibalno oviranih otrok, na koncu pa smo predstavili še socialno vključenost in primere dejavnosti socialne vključenosti. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo devet družin, ki imajo gibalno oviranega otroka v zgodnji odraslosti. Na podlagi izvedene raziskave smo ugotovili, kakšna so bila doživljanja in odzivi staršev gibalno oviranih otrok med odraščanjem otroka, kako so se družine soočale z otrokovo gibalno oviranostjo in kakšne so bile potrebe omenjenih družin. Ugotovili smo tudi, ali so imele družine v času odraščanja otroka kakšno pomoč ali podporo, ali so bile deležne ustrezne zgodnje obravnave, ter katerih društev, skupin za samopomoč ali drugih organizacij so bile deležne. Prav tako smo ugotovili, kakšna je socialna vključenost gibalno oviranih posameznikov, predvsem pa smo spoznali, kako pomembna je pomoč in podpora tem družinam gibalno oviranih otrok in mladostnikov. Ključne besede: Gibalno ovirani otroci in mladostniki, družine gibalno oviranih otrok, svetovanje, pomoč in podpora. Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,64 MB) |
6. Delo od doma in virtualni projektni timiMonika Jagodic, 2022, diplomsko delo Opis: V organizacijah se pojavlja problem organiziranja dela od doma, pri čemer bi bilo delo opravljeno enako učinkovito kot fizično delo v podjetju ali organizaciji. V diplomskem delu smo preučevali problem v okolju petih, med seboj različnih podjetij, ki so delala od doma v virtualnih projektnih timih. S pomočjo strokovne literature smo predstavili načine dela od doma in prednosti ter slabosti le tega. Opisali smo razloge za porast dela od doma in raziskali, kdaj lahko tim definiramo kot virtualni tim ter katere vrste virtualnih timov poznamo. Podrobno smo pogledali tudi načine vodenja, ki so potrebni za uspešno vodenje virtualnih projektnih timov. Pregledali in opredelili smo tehnološko podporo, ki je najbolj primerna za opravljanje dela in sodelovanja znotraj virtualnih projektnih timov, prav tako pa smo se dotaknili načinov spremljanja dela s strani vodje.
Izdelali in izvedli smo anketo med petimi podjetji, preko katere smo izvedeli, kako se člani tima soočajo z delom od doma. Ugotovili smo, da se največ težav pojavlja zaradi tehničnih izzivov, slabe računalniške opreme, osamljenosti oz. pomanjkanja osebnega stika ter sodelovanja in komuniciranja s člani tima. Prav tako so anketirani izrazili željo po dodatnem usposabljanju, ki bi pripomoglo k boljšemu obvladovanju dela od doma. Za ugotovljene izzive smo pripravili predloge in usmeritve za izboljšanje dela od doma ter delovanja znotraj virtualnih projektnih timov. Ključne besede: virtualni projektni timi, delo od doma, delo na daljavo, vodenje, tehnološka podpora Objavljeno v DKUM: 11.04.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,18 MB) |
7. Naslavljanje slabe novice: izobraževanje za srednješolske učitelje : izobraževanje za srednješolske učiteljeAmadeja Hanžekovič, 2023, magistrsko delo Opis: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe.
V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov.
Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka.
Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice.
Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti.
Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij. Ključne besede: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,39 MB) |
8. Sistem upravljanja urnikovRok Pahor, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se lotili optimizacije definiranja, vnosa in prikaza urnika na
fakulteti. Trenutni proces je sčasoma postal preveč kompleksen, hkrati pa ga je bilo treba
digitalizirati.
Z uporabo najnovejših orodij, trenutno dostopnih na trgu, smo proces prenesli iz papirja
v spletno aplikacijo, ki nam poleg hitrejšega vnosa in pregleda podatkov zagotavlja tudi
lažje dodelave procesa, s tem pa tudi varnejšo hrambo podatkov.
Uporabljena orodja so s strani skupnosti razvijalcev nenehno deležna izboljšav, kar bo
dolgoročno pozitivno vplivalo tudi na našo rešitev. Poleg omenjenega pa nam
poenostavitev celotnega procesa omogoča tudi lažji prenos znanja v obliki uvajanja
novih zaposlenih. Ključne besede: Urnik, fakulteta, informacijska podpora Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 151; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,75 MB) |
9. Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino : magistrsko deloEva Ivankov, 2022, magistrsko delo Opis: Raziskovalci na področju afektivne nevroznanosti se trenutno veliko posvečajo proučevanju pozitivnih učinkov socialne regulacije – psihološkega mehanizma, pri katerem posameznik v stresni situaciji doseže zmanjšanje nelagodja s pomočjo socialne podpore. Le-ta nam lahko predstavlja sredstvo za zmanjševanje intenzivnosti neprijetnih občutkov, kot so negativna čustva ali fizična bolečina. Prav tako novejše psihološke raziskave poudarjajo prispevek empatije k socialni regulaciji čustev ter bolečine. Namen tega magistrskega dela je bil ugotoviti, ali partnerjeva podpora vpliva na doživljanje bolečine pri partnerki in kakšno vlogo ima pri tem partnerjeva empatija. Na vzorcu 10 romantičnih parov, ki so sodelovali v eksperimentalni študiji, smo ugotovili, da se je neprijetnost bolečine udeleženk zmanjšala, ko je bil prisoten njihov romantični partner. Rezultati so pokazali še, da stopnja partnerjeve splošne empatije ne igra vloge pri učinku partnerjeve podpore na doživljanje bolečine pri partnerki, kot tudi ne igrata pomembne vloge pri tem afektivna in kognitivna empatija kot ločena konstrukta. Naše ugotovitve podpirajo idejo, da lahko socialna podpora s strani romantičnega partnerja deluje kot ekonomičen naravni analgetik. Vendar pa rezultati naše in ostalih aktualnih študij s tega področja kažejo, da so nekateri drugi dejavniki morda bolj ključnega pomena za učinkovito socialno regulacijo bolečine s strani romantičnega partnerja od empatije. Ključne besede: empatija, socialna podpora, regulacija bolečine Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 378; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,12 MB) |
10. Razvoj športne kariere v tenisu: primerjava pričakovanj mladih teniških igralcev, njihovih staršev in trenerjev : diplomsko deloTimotej Kričej, 2022, diplomsko delo Opis: Ker živimo izjemno hiter tempo življenja, se vse bolj pojavlja problem, da otroci svoj prosti čas preživijo v stanovanju ali v hiši ob gledanju ali uporabi elektronskih naprav. Prav zaradi tega starši stremijo k temu, da otroke vpisujejo v različne športne dejavnosti. V današnjem času starši tudi vse pogosteje pričakujejo, da so njihovi otroci kar se da popolni in tako nehote izvajajo pritisk nanje (Tušak idr., 2009, str. 113–116). Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne želje in ambicije imajo glede razvoja športnikove kariere športnik sam, njegovi starši in njegov trener. Zanimalo nas je, kakšna je skladnost želja in pričakovanj vseh treh navedenih deležnikov. Želeli smo tudi ugotoviti, ali ima (ne)skladnost želja in pričakovanj vseh treh deležnikov kakšne učinke na športnika in njegov razvoj. S pomočjo ankete smo pridobili različne rezultate. Ugotovili smo, da 58,33 % otrok meni, da lahko nekoč postanejo športniki. 62 % staršev je prepričanih, da lahko njihov otrok nekoč postane profesionalni športnik. Prav tako je večina trenerjev prepričanih, da ima športnik, ki ga trenirajo, majhne do srednje možnosti, da nekoč postane profesionalni športnik. Smo pa tekom anketiranja ugotovili, da večina športnikov podporo svojih staršev in trenerjev ocenjuje kot ustrezno. Ključne besede: tenis, podpora, otroci, starši, trenerji, športni trikotnik. Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,92 MB) |