Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Serijski umori so se dogajali že v preteklosti, vendar temu takrat niso posvečali veliko pozornosti. Sodobna družba pa si dandanes prizadeva razumeti tovrstne storilce do potankosti. Raziskovanja in pisanja se lotimo s podrobno razlago storilčevega načina delovanja, t. i. modusa operandi, in podpisa storilca. Sledi analiza kraja dejanja, kjer se dotaknemo razlage elementov (namerne) uprizoritve kaznivega dejanja in možnih elementov ritualov. Nadaljujemo z opisom profiliranja, kje omenimo tudi najslavnejši primer serijskega morilca Jacka Razparača. Na koncu naloge še analiziramo tri naključne serijske morilce, pri katerih poskušamo izvedeti, ali njihovi umori vsebujejo modus operandi in/ali podpis. Po opravljeni analizi tuje literature, ki je obravnavala našo tematiko, pridemo do sklepa, da obstaja velika razlika med modusom operandi in podpisom. Modus operandi, ki nam pove o storilčevem načinu delovanja, je za razliko od podpisa nujno potreben za dokončanje kaznivega dejanja. Modus operandi naj bi bil veljaven tri do štiri mesece, potem pa naj bi se spremenil ali izpopolnil. Za razliko od tega podpis vedno ostaja enak in unikaten. Ugotovimo tudi, da imata modus operandi in podpis pomembno vlogo v profiliranju. V preiskavi v kombinaciji razkrivata osnovne vedenjske značilnosti storilca, ki so pomembne za kriminalno profiliranje. Menimo, da bo profiliranje postalo uporabno s podporo znanstvenih ved na temo področja preučevanja serijskih umorov ter z utemeljenimi znanstvenimi raziskavami in študijami na področju profiliranja.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, modus operandi, podpis storilca, serijski morilci
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1141; Prenosov: 119
Celotno besedilo (544,87 KB)