| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga modusa operandi in storilčevega podpisa v profiliranju morilcev
Taja Rednak, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski umori so se dogajali že v preteklosti, vendar temu takrat niso posvečali veliko pozornosti. Sodobna družba pa si dandanes prizadeva razumeti tovrstne storilce do potankosti. Raziskovanja in pisanja se lotimo s podrobno razlago storilčevega načina delovanja, t. i. modusa operandi, in podpisa storilca. Sledi analiza kraja dejanja, kjer se dotaknemo razlage elementov (namerne) uprizoritve kaznivega dejanja in možnih elementov ritualov. Nadaljujemo z opisom profiliranja, kje omenimo tudi najslavnejši primer serijskega morilca Jacka Razparača. Na koncu naloge še analiziramo tri naključne serijske morilce, pri katerih poskušamo izvedeti, ali njihovi umori vsebujejo modus operandi in/ali podpis. Po opravljeni analizi tuje literature, ki je obravnavala našo tematiko, pridemo do sklepa, da obstaja velika razlika med modusom operandi in podpisom. Modus operandi, ki nam pove o storilčevem načinu delovanja, je za razliko od podpisa nujno potreben za dokončanje kaznivega dejanja. Modus operandi naj bi bil veljaven tri do štiri mesece, potem pa naj bi se spremenil ali izpopolnil. Za razliko od tega podpis vedno ostaja enak in unikaten. Ugotovimo tudi, da imata modus operandi in podpis pomembno vlogo v profiliranju. V preiskavi v kombinaciji razkrivata osnovne vedenjske značilnosti storilca, ki so pomembne za kriminalno profiliranje. Menimo, da bo profiliranje postalo uporabno s podporo znanstvenih ved na temo področja preučevanja serijskih umorov ter z utemeljenimi znanstvenimi raziskavami in študijami na področju profiliranja.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, modus operandi, podpis storilca, serijski morilci
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (544,87 KB)

2.
Ponaredki slik kot oblika kriminalitete zoper umetnine in izvedenstvo v Sloveniji
Lana Rupar, 2020, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje ponarejanja umetnin je zapleteno saj zahteva dobro načrtovanje, organiziranje dela in povezovanje s strokovnjaki, ki delujejo na področju poznavanja podpisov, materialov, tehnik nanosa, obdobij umetnoste zgodovine oziroma stilov in drugo. Le multidisciplinarno delovanje omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper umetnine. Zaključno delo se osredotoča na preiskovanje ponaredkov slik, medresorsko sodelovanje različnih subjektov ter na tehnike preiskave, ki so ključne za avtentikacijo umetnine. Z metodo analize vsebine pisnih virov smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. Na podlagi pregleda smo oblikovali teoretična izhodišča glede pristopov k preiskovanju tovrstne kriminalitete in vlogi multidisciplinarnega sodelovanja pri preiskovanju ponaredkov umetnin. Empirično tonirano podlago za ovrednotenje izhodišč smo pridobili iz analize delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih naredili s predstavniki policije, strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine oziroma cenilstva in s področja podpisov. Ugotavljamo, da je za uspešno preiskovanje kaznivega dejanja ponarejanja slik potrebna kohezija med številnimi subjekti, ki se morajo povezovati v multidisciplinirano ekipo. Za uspešno stilistično in zgodovinsko analizo ter posledično odkrivanja lastnosti slike, avtorja in obdobja, je sodelovanje z izvedenci s področja umetnostne zgodovine primarnega pomena. Ključnega pomena je tudi sodelovanje s strokovnjaki s področja podpisov, saj lahko le ti že v začetni fazi pripomorejo k odkrivanju informacij o pisalnih značilnostih in o pristnosti podpisa. Preiskovanje kaznivih dejanj zoper umetnine bi moralo potekati znotraj okvirjev institucije, ustanovljene na nacionalni ravni, ki bi se izključno ukvarjala s kriminaliteto zoper umetnine in kulturno dediščino, vsak posameznik pa bi moral pred nakupom umetnine, obvezno preveriti avtentičnost slike, saj bi s tem bistveno pripomogel k zmanjšanju ponaredkov na trgu.
Ključne besede: diplomske naloge, umetnine, ponaredki, preiskovanje, izvedenstvo, podpis
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Analiza primera serijskega morilca Teda Bundyja
Lenart Kobal, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski morilci so osebe, ki so v družbi prisotne že od nekdaj. Brez ustreznih preiskav, dokazov in tehnologij so serijski morilci pristali pod drobnogledom družbe in medijev, predvsem v dvajsetem stoletju. Takrat smo z pomočjo preiskovalcev ter novih tehnik lahko uspešno začeli povezovati več umorov ter jih pripisali določenemu serijskemu morilcu. V tem obdobju je prav tako prišlo do delitve morilcev, ki so ubili več oseb, in sicer na množične morilce, verižne morilce ter serijske morilce. V diplomskem delu se bomo osredotočali na serijske morilce in preiskovanje njihovih umorov. Delovanje, razmišljanje ter sam proces umora je pri serijskih morilcih nekaj posebnega. Morijo iz drugačnih razlogov kot večina morilcev, ki ne spadajo pod to kategorijo. Lahko jih dojemamo kot posameznike, katerih glavna želja v življenju je čim daljše morjenje ter izživljanje nad izbranimi žrtvami. Značilno za serijske morilce je težko otroštvo, življenje brez prijateljev ter izogibanje družbe in pravilom, ki vanjo spadajo. Pri preiskovanju serijskih umorov se preiskovalci še dodatno osredotočajo na dokaze, ki bi lahko umore medsebojno povezovali. Pri odkrivanju storilcev je potrebno veliko časa, saj so to posamezniki, ki so tako drugačni od povprečnega prebivalca, da je tudi njihov proces umora ter izogibanja oblastem drugačen. Pomemben podatek pri preiskovanju serijskih morilcev je morilčev podpis, pri serijskih morilcih je značilno, da ta pri veliki večini ostaja skozi celoten morilski pohod enak. Ta podpis tudi veliko krat pomaga pri povezovanju večih umorov ter nato odkrivanju dejanskega storilca. V diplomskem delu smo se osredotočali na analizo serijskega morilca Teda Bundyja in njegovo delovanje. Omenjen serijski morilec ima kar nekaj posebnosti, vključno s tem, da je bil do zadnjega medijski in predvsem ženski ljubljenec, kljub temu da je pobijal le ženske. Ted Bundy je deloval strateško in premišljeno, vendar je zaradi svoje notranje pošasti pri enem izmed umorov pustil dokaz, ki je nato bil dovolj obremenjujoč, da je bil spoznan za krivega pri številnih umorih. Bil je obsojen na smrt z električnim stolom.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, preiskovanje umorov, morilčev podpis, Ted Bundy
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 136; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (300,24 KB)

4.
Primerjava tehničnih standardov elektronskega podpisovanja CAdES, PAdES in XdES
Dalibor Zrnić, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati področje tehničnih standardov elektronskega podpisovanja. Osredotočili se bomo na tri različne tehnične standarde: CAdES, PAdES in XAdES. Vsakega izmed treh tehničnih standardov bomo opisali in raziskali, kaj ponuja vsak izmed njih, ter na koncu primerjali tehnične standarde elektronskega podpisovanja med seboj.
Ključne besede: Elektronski podpis, CAdES, PAdES, XAdES
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 233; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Pravne značilnosti apostille in primerjava s konzularno overitvijo tujih listin
Barbara Ogorevc, 2018, diplomsko delo

Opis: Apostille pomeni potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in žiga ali pečata na listini. To potrditev opravi pristojni organ države izvora listine, ki se bo uporabljala v drugi državi in se ne navezuje na njeno vsebino. Potrditev, oziroma Apostille, se na listino pripne, odtisne ali priveže. Apostille je nastal, da bi se izognili postopku konzularnega potrjevanja tujih listin, t.i. »dolga overitev« oziroma legalizacija. Nekatere države so podpisale Haaško konvencijo o odpravi legalizacije tujih javnih listin z dne 05.10.1961 in jo nadomestile z žigom Apostille. Listine, ki so opremljene s tem žigom v državah podpisnicah Haaške konvencije ni potrebno še dodatno overiti.
Ključne besede: Apostille, konzularna overitev, listina, tuje javne listine, legalizacija, verodostojnost, pristnost, podpis, dokazna moč, istovetnost
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 628; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Mobilno elektronsko podpisovanje dokumentov: analiza primera
Monika Lep, 2018, diplomsko delo

Opis: V poslovnem svetu v zadnjem desetletju prihaja do velikih sprememb. Podjetja se odločajo prehajati iz klasičnega poslovanja v elektronsko. Takšno poslovanje ima številne prednosti - nekatere smo tudi navedli v diplomskem projektu. Osredotočili smo se na elektronski podpis, ki predstavlja del v elektronskem poslovanju, v nekaterih primerih pa je lahko tudi ključen za procese, ki jih ima neko podjetje. V diplomskem projektu smo predstavili podrobnosti elektronskega podpisovanja in ponudnike takšnega podpisovanja. Sprva smo analizirali možnost uporabe mobilnih naprav za elektronsko podpisovanje dokumentov, nato smo z analizo procesov v izbranem podjetju TBS Team 24, poiskali/identificirali ustrezno fazo, kjer bi lahko vključili elektronski podpis. Med analizo izvedljivosti tovrstnega procesa ugotavljamo, da je bistvenega pomena, da se pogodbeniki/partnerji TBS Team 24 vključijo v preoblikovanje poslovnih procesov, saj le-ti predstavljajo pomembno vlogo pri delovanju podjetja TBS 24 Team. Ocenjujemo, da lahko sklicevanje na elektronsko podpisovanje prinese le omejene poslovne prednosti, saj hitrost tovrstnih procesov določajo tudi drugi nepovezani dejavniki.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronski podpis, elektronski delovni nalog, avtomobilska asistenca
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 402; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Analiza učinkov brezpapirnega poslovanja na izvajanje poslovnih procesov: primer servisne delavnice
Monika Mar, 2018, magistrsko delo

Opis: Uvedba brezpapirnega poslovanja predstavlja za podjetja enega izmed pomembnih korakov k temu, da pospešijo izvajanje poslovnih procesov, dosežejo boljši nadzor nad dokumenti in zagotovijo varnejše poslovanje. Podjetja se srečujejo z veliko količino papirnatih dokumentov, ki v njih zasedejo veliko prostora, prav tako pa zaposlenim vzamejo veliko časa, da jih najdejo in jih pravilno shranjujejo. Osnova za prehod na brezpapirno poslovanje so dobre informacijske rešitve s tega področja, ki uporabnikom omogočajo hitro in enostavno delo ter prihranek časa. Pomemben del brezpapirnega poslovanja predstavlja tudi uvedba e-podpisa preko elektronske tablice. Uvedba brezpapirnega poslovanja je tako primerna tako za velika kot tudi manjša podjetja, potrebno je le, da podjetje ugotovi, da se bo s takšno rešitvijo izboljšala učinkovitost izvajanja poslovnih procesov. V magistrskem delu smo se tako posvetili možnosti uvedbe brezpapirnega poslovanja in e-podpisa na primeru servisne delavnice. Poiskali smo dva ponudnika, ki ponujata rešitve s tega področja, in nato primerjali kateri izmed teh dveh ponudnikov je najprimernejši za uvedbo brezpapirnega poslovanja v obravnavani servisni delavnici. Podjetji, ki smo ju izbrali za primerjavo, sta bili Mikrografija d.o.o. in Setcce d.o.o.. Na podlagi zahtev oz. kriterijev, ki smo jih postavili, smo ugotovili, kateri izmed teh dveh ponudnikov je najprimernejši. Ugotovili smo, da obe podjetji ustrezata nominalnim kriterijem in sta povsem izenačeni, tako da je glede izbire najprimernejšega ponudnika vplivalo predvsem naše strokovno mnenje. Na podlagi vseh informacij, ki smo jih dobili, smo ugotovili in predstavili, kako uvedba brezpapirnega poslovanja vpliva na izvajanje poslovnih procesov v servisni delavnici oz. servisnem sprejemu v obravnavanem podjetju.
Ključne besede: brezpapirno poslovanje, e-podpis, učinkovitost poslovanja, servisna delavnica, digitalizacija poslovanja.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 868; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1022,54 KB)

8.
Možnosti uporabe informacijsko - komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku
Sara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Danes nas v moderni družbi informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku, uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev jemljemo za samoumevno. Tako tudi na področju pravosodja ni nobene razlike in je zato z vse hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ta prodrla tudi na področje delovanja sodišč. Pravdni postopek je v Sloveniji urejen z Zakonom o pravdnem postopku, v okviru katerega zasledimo tudi določbe, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku. Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo lahko v okviru pravdnega postopka uporabimo v primeru vlaganja vlog na sodišče, pri čemer lahko to storimo elektronsko, sodišča lahko izrabijo tehnologijo kot pripomoček, s katerim ustvarijo elektronski zapisnik ali pa izvajajo dokaze s pomočjo videokonference. Sodišča lahko v postopkih (v primeru nepristojnosti, nudenja pravne pomoči in v postopkih s pravnimi sredstvi) med seboj komunicirajo elektronsko. Sodišče lahko na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku opravlja vročanje pisanj s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Prav tako pa lahko sodišča uporabijo tehnologijo pri svojih končnih odločitvah in jih izdajo v elektronski obliki. S sprejetjem novele E Zakona o pravdnem postopku, pa je v določbe zakona prišlo tudi kar nekaj novosti, ki vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije še povečujejo oziroma ji dajejo še večji pomen, res pa je, da bo potrebno sedaj v praksi oblikovati sistem, ki bo lahko uresničil večjo (popolno) informatizacijo pravdnega postopka. S primerjavo slovenskih in avstrijskih določb, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, njuna podobnost ne preseneča, saj se je slovenska pravna ureditev v veliki meri zgledovala po avstrijski ureditvi.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, center za informatiko, e-sodstvo, elektronsko poslovanje, elektronski podpis, ZPP-E, videokonferenca, Avstrija.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 448; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (765,89 KB)

9.
Spletna platforma za vizualizacijo delovanja elektronskega podpisa
Mihael Fajs, 2017, diplomsko delo

Opis: Pomembne pogodbe podpisujemo v prisotnosti nepristranske priče in z ročnim podpisom. V času računalniške dobe pa lahko te dokumente v elektronski obliki podpišemo tudi s pomočjo elektronskega podpisa (angl. Digital Signature) in infrastrukture javnih ključev (angl. Public Key Infrastructure – PKI). Postopek je podoben, veljavnost in dokazna vrednost podpisa pa enaki. Ljudem, ki elektronskega podpisa še ne poznajo oz. želijo o njem izvedeti več, smo želeli predstaviti njegov osnovni koncept. Zato smo ustvarili vizualno animacijo osnov in posneli videoposnetke primerov uporabe. Vso zbrano gradivo smo združili v spletno platformo in predstavili širši javnosti, ki jo lahko uporablja kot pripomoček za učenje.
Ključne besede: Elektronski podpis, infrastruktura javnih ključev, asimetrično šifriranje
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 527; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

10.
Odkrivanje podobnih vsebin s pomočjo pomenskih podpisov in pomenskega stiskanja
Sandi Majninger, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo razvili postopek za odkrivanje podobnih vsebin s pomočjo primerjave pomena odstavkov. V ta namen smo izračunali pomenske podpise posameznih odstavkov in jih primerjali med seboj. Takšen način nam omogoča odkrivanje parafraziranih in prevedenih besedil. Preverjali smo vpliv uporabe pomenskega stiskanja na končno uspešnost postopka. Zanimalo nas je tudi, kako na uspešnost vpliva izbira pomenskega slovarja. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo pomenskega stiskanja in uporabe obsežnejših slovarjev zmanjšamo občutljivost na spremembe besedila, tako da odkrijemo več podobnosti.
Ključne besede: odkrivanje podobnih vsebin, pomenski podpis, pomensko stiskanje, pomenski slovar, plagiat
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 650; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici