Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Serijski umori so se dogajali že v preteklosti, vendar temu takrat niso posvečali veliko pozornosti. Sodobna družba pa si dandanes prizadeva razumeti tovrstne storilce do potankosti. Raziskovanja in pisanja se lotimo s podrobno razlago storilčevega načina delovanja, t. i. modusa operandi, in podpisa storilca. Sledi analiza kraja dejanja, kjer se dotaknemo razlage elementov (namerne) uprizoritve kaznivega dejanja in možnih elementov ritualov. Nadaljujemo z opisom profiliranja, kje omenimo tudi najslavnejši primer serijskega morilca Jacka Razparača. Na koncu naloge še analiziramo tri naključne serijske morilce, pri katerih poskušamo izvedeti, ali njihovi umori vsebujejo modus operandi in/ali podpis. Po opravljeni analizi tuje literature, ki je obravnavala našo tematiko, pridemo do sklepa, da obstaja velika razlika med modusom operandi in podpisom. Modus operandi, ki nam pove o storilčevem načinu delovanja, je za razliko od podpisa nujno potreben za dokončanje kaznivega dejanja. Modus operandi naj bi bil veljaven tri do štiri mesece, potem pa naj bi se spremenil ali izpopolnil. Za razliko od tega podpis vedno ostaja enak in unikaten. Ugotovimo tudi, da imata modus operandi in podpis pomembno vlogo v profiliranju. V preiskavi v kombinaciji razkrivata osnovne vedenjske značilnosti storilca, ki so pomembne za kriminalno profiliranje. Menimo, da bo profiliranje postalo uporabno s podporo znanstvenih ved na temo področja preučevanja serijskih umorov ter z utemeljenimi znanstvenimi raziskavami in študijami na področju profiliranja.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, modus operandi, podpis storilca, serijski morilci
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 821; Prenosov: 102
Celotno besedilo (544,87 KB)

Opis: Serijski morilci so osebe, ki so v družbi prisotne že od nekdaj. Brez ustreznih preiskav, dokazov in tehnologij so serijski morilci pristali pod drobnogledom družbe in medijev, predvsem v dvajsetem stoletju. Takrat smo z pomočjo preiskovalcev ter novih tehnik lahko uspešno začeli povezovati več umorov ter jih pripisali določenemu serijskemu morilcu. V tem obdobju je prav tako prišlo do delitve morilcev, ki so ubili več oseb, in sicer na množične morilce, verižne morilce ter serijske morilce. V diplomskem delu se bomo osredotočali na serijske morilce in preiskovanje njihovih umorov. Delovanje, razmišljanje ter sam proces umora je pri serijskih morilcih nekaj posebnega. Morijo iz drugačnih razlogov kot večina morilcev, ki ne spadajo pod to kategorijo. Lahko jih dojemamo kot posameznike, katerih glavna želja v življenju je čim daljše morjenje ter izživljanje nad izbranimi žrtvami. Značilno za serijske morilce je težko otroštvo, življenje brez prijateljev ter izogibanje družbe in pravilom, ki vanjo spadajo. Pri preiskovanju serijskih umorov se preiskovalci še dodatno osredotočajo na dokaze, ki bi lahko umore medsebojno povezovali. Pri odkrivanju storilcev je potrebno veliko časa, saj so to posamezniki, ki so tako drugačni od povprečnega prebivalca, da je tudi njihov proces umora ter izogibanja oblastem drugačen. Pomemben podatek pri preiskovanju serijskih morilcev je morilčev podpis, pri serijskih morilcih je značilno, da ta pri veliki večini ostaja skozi celoten morilski pohod enak. Ta podpis tudi veliko krat pomaga pri povezovanju večih umorov ter nato odkrivanju dejanskega storilca. V diplomskem delu smo se osredotočali na analizo serijskega morilca Teda Bundyja in njegovo delovanje. Omenjen serijski morilec ima kar nekaj posebnosti, vključno s tem, da je bil do zadnjega medijski in predvsem ženski ljubljenec, kljub temu da je pobijal le ženske. Ted Bundy je deloval strateško in premišljeno, vendar je zaradi svoje notranje pošasti pri enem izmed umorov pustil dokaz, ki je nato bil dovolj obremenjujoč, da je bil spoznan za krivega pri številnih umorih. Bil je obsojen na smrt z električnim stolom.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, preiskovanje umorov, morilčev podpis, Ted Bundy
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 654; Prenosov: 99
Celotno besedilo (300,24 KB)

Opis: Apostille pomeni potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in žiga ali pečata na listini. To potrditev opravi pristojni organ države izvora listine, ki se bo uporabljala v drugi državi in se ne navezuje na njeno vsebino. Potrditev, oziroma Apostille, se na listino pripne, odtisne ali priveže. Apostille je nastal, da bi se izognili postopku konzularnega potrjevanja tujih listin, t.i. »dolga overitev« oziroma legalizacija. Nekatere države so podpisale Haaško konvencijo o odpravi legalizacije tujih javnih listin z dne 05.10.1961 in jo nadomestile z žigom Apostille. Listine, ki so opremljene s tem žigom v državah podpisnicah Haaške konvencije ni potrebno še dodatno overiti.
Ključne besede: Apostille, konzularna overitev, listina, tuje javne listine, legalizacija, verodostojnost, pristnost, podpis, dokazna moč, istovetnost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2019; Ogledov: 1124; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Uvedba brezpapirnega poslovanja predstavlja za podjetja enega izmed pomembnih korakov k temu, da pospešijo izvajanje poslovnih procesov, dosežejo boljši nadzor nad dokumenti in zagotovijo varnejše poslovanje. Podjetja se srečujejo z veliko količino papirnatih dokumentov, ki v njih zasedejo veliko prostora, prav tako pa zaposlenim vzamejo veliko časa, da jih najdejo in jih pravilno shranjujejo. Osnova za prehod na brezpapirno poslovanje so dobre informacijske rešitve s tega področja, ki uporabnikom omogočajo hitro in enostavno delo ter prihranek časa. Pomemben del brezpapirnega poslovanja predstavlja tudi uvedba e-podpisa preko elektronske tablice. Uvedba brezpapirnega poslovanja je tako primerna tako za velika kot tudi manjša podjetja, potrebno je le, da podjetje ugotovi, da se bo s takšno rešitvijo izboljšala učinkovitost izvajanja poslovnih procesov. V magistrskem delu smo se tako posvetili možnosti uvedbe brezpapirnega poslovanja in e-podpisa na primeru servisne delavnice. Poiskali smo dva ponudnika, ki ponujata rešitve s tega področja, in nato primerjali kateri izmed teh dveh ponudnikov je najprimernejši za uvedbo brezpapirnega poslovanja v obravnavani servisni delavnici. Podjetji, ki smo ju izbrali za primerjavo, sta bili Mikrografija d.o.o. in Setcce d.o.o.. Na podlagi zahtev oz. kriterijev, ki smo jih postavili, smo ugotovili, kateri izmed teh dveh ponudnikov je najprimernejši. Ugotovili smo, da obe podjetji ustrezata nominalnim kriterijem in sta povsem izenačeni, tako da je glede izbire najprimernejšega ponudnika vplivalo predvsem naše strokovno mnenje. Na podlagi vseh informacij, ki smo jih dobili, smo ugotovili in predstavili, kako uvedba brezpapirnega poslovanja vpliva na izvajanje poslovnih procesov v servisni delavnici oz. servisnem sprejemu v obravnavanem podjetju.
Ključne besede: brezpapirno poslovanje, e-podpis, učinkovitost poslovanja, servisna delavnica, digitalizacija poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1598; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1022,54 KB)

Opis: Pomembne pogodbe podpisujemo v prisotnosti nepristranske priče in z ročnim podpisom. V času računalniške dobe pa lahko te dokumente v elektronski obliki podpišemo tudi s pomočjo elektronskega podpisa (angl. Digital Signature) in infrastrukture javnih ključev (angl. Public Key Infrastructure – PKI). Postopek je podoben, veljavnost in dokazna vrednost podpisa pa enaki. Ljudem, ki elektronskega podpisa še ne poznajo oz. želijo o njem izvedeti več, smo želeli predstaviti njegov osnovni koncept. Zato smo ustvarili vizualno animacijo osnov in posneli videoposnetke primerov uporabe. Vso zbrano gradivo smo združili v spletno platformo in predstavili širši javnosti, ki jo lahko uporablja kot pripomoček za učenje.
Ključne besede: Elektronski podpis, infrastruktura javnih ključev, asimetrično šifriranje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1022; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,24 MB)