| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V ROMANU "JEJ, MOLI, LJUBI"
Nejka Kapun, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri prevajanju književnih del, ki vsebujejo kulturnospecifične prvine, se od prevajalca zahteva zelo dobro poznavanje izvirne in ciljne kulture. Številni avtorji menijo, da je prevod pomemben dejavnik medsebojnega vplivanja med različnimi književnostmi. Književni prevod pa igra zelo pomembno vlogo v stiku in komunikaciji med različnimi kulturami. Magistrska naloga obravnava prevajanje kulturnospecifičnih prvin, ki se pojavljajo v romanu Elizabeth Gilbert Eat, Pray, Love. Alenka Razboršek je roman, s slovenskim naslovom »Jej, moli, ljubi«, prevedla leta 2009. V prevodu so zaradi prepletanja različnih specifičnih prvin posameznih kultur (ameriške, italijanske, indijske, indonezijske) uporabljene različne prevajalske strategije. Prav zaradi kulturno zaznamovanih elementov teh štirih kultur je zelo pogosta raba sposojenk, tujk, dodajanj in izpustov. Ker je bistvo, da bralci ciljnega jezika razumejo tudi druge kulture, je prevod delno podomačen. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so prevajalske strategije, ki so bile uporabljene v prevodu romana Eat, Pray, Love, vplivale na samo razumljivost prevoda.
Ključne besede: kultura, prevajanje, kulturnospecifične prvine, Jej, moli, ljubi, prevajalske strategije, podomačitev, Javier Franco Aixelá, Lawrence Venuti, Mona Baker, Vinay in Darbelnet
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1753; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Podomačitev v otroški književnosti na primeru slovenskega prevoda knjige "Čarovnik iz Oza"
Sabina Jarc, 2016, magistrsko delo

Opis: Otroška književnost je posebej zahtevna zvrsti književnosti, saj jo pišejo odrasli, ki imajo drugačne želje in potrebe kot bralci. Magistrska naloga se v teoretičnem delu ukvarja tako z otroško književnostjo in zahtevami, ki jih predstavlja za odrasle, ko pišejo z otroke, kot tudi s prevajanjem otroške književnosti. Pri tem se osredotoča na pričakovanja, kaj bi otroška književnost morala posredovati in kakšna naj bi bila. Prav tako pozornost posveča tudi podomačitvi in predstavi o tem, v kolikšni meri bi besedilo moralo biti podomačeno ali potujeno. Za lažje razumevanje empiričnega dela je predstavljen tudi ameriški pisatelj Frank Lyman Baum in njegovo delo The Wonderful Wizard of Oz oziroma v prevodu Čarovnik iz Oza, ki je na kratko tudi obnovljeno. V empiričnem delu je narejena primerjava angleškega izvirnika in slovenskega prevoda, ki ga je napisal Janko Moder. Poudarek je na rabi podomačitve v prevodu. Prikazana je raba podomačitve pri prevajanju imen in drugih poimenovanj, besednih zvez in kulturnospecifičnih elementov. Prav tako je izpostavljena pogosta raba manjšalnic prevajalca. Pri primerjavi je podano tudi mnenje o prevajalski rešitvi in predlogi za morebitne spremembe ali popravke.
Ključne besede: otroška književnost, prevajanje otroške književnosti, podomačitev, Frank Lyman Baum, Čarovnik iz Oza, The Wonderful Wizard of Oz
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (827,51 KB)

3.
Prevajanje naslovov otroške in mladinske književnosti: zvestoba izvirniku ali ciljnemu bralcu?
Jasna Drovenik, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta poseben del književnosti, saj sta namenjeni za otroke in mlade, ki so drugačni bralci kot odrasli. Prevajanje literarnih del, namenjenih za to publiko, mora biti zato ustrezno. Prevajalec mora pri delu imeti v mislih otroško mentaliteto in se truditi razumeti, kako bodo mladi možgani dojemali zapisane besede. Naslov literarnega dela je ravno pri teh dveh vrstah književnosti izrednega pomena in verjetno pri nobenih drugih vrstah ne pomeni toliko. Otroci in mladi se namreč najpogosteje ravno na podlagi naslova odločajo za branje določenega literarnega dela. Pri prevajanju je zato zelo pomembna apelativna funkcija, saj avtor literarnega dela in vsi drugi sodelujoči ter odgovorni zanj želijo, da delo doseže čim več bralcev. Vsak naslov ima določene funkcije, na katere smo se osredinili v magistrskem delu, prevajalci pa za premostitev razlik med jezikom izvirnika in ciljnim jezikom ter za dosego funkcij uporabljajo različne prevajalske strategije, zaradi katerih pride do različnih prevodnih premikov. V magistrskem delu smo v teoretskem delu najprej predstavili pregled znanstvene literature in podrobneje opisali funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije in določene prevodoslovne pojme, ki so pomembni za analizo. Analizirali smo 200 naslovov otroških in mladinskih literarnih del in jih razdelili glede na funkcijo ter glede na uporabljeno strategijo. Na podlagi analize je prikazana ugotovitev, katere funkcije in prevajalske strategije so najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov literarnih del iz angleškega v slovenski jezik.
Ključne besede: naslovi literarnih del, prevajanje naslovov literarnih del, funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije, eksplicitacija, lokalizacija, podomačitev
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici