| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLOŽAJ OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV V OBDOBJU 1805-1869
Danijela Grahornik, 2011, diplomsko delo

Opis: Poklic javnega osnovnošolskega učitelja je bil od njegovega nastanka s Splošno šolsko naredbo podrobno zakonsko reguliran. Država je učitelju natančno predpisala šolsko delo, od njega zahtevala predpisano izobrazbo in celo osebnostne lastnosti. Pri svojem delu in v privatnem življenju je bil učitelj nadzorovan in v primeru kršitev kaznovan. Nizka raven znanja, revščina ter podrejenost predstavnikom posvetne in cerkvene oblasti je učiteljem kvarila družbeni ugled. Drugi avstrijski osnovnošolski zakon, imenovan Politična šolska ustava, ni bistveno spremenil duhovnega in materialnega položaja učiteljev, medtem ko je učiteljevo vlogo v šoli omejil. Kljub poklicni nesamostojnosti in slabemu položaju, se je v učiteljih porajala samozavest in upi po izboljšanju njihovega položaja. Načrti, zasnovani v revolucionarnem letu 1848, bi pričakovanja učiteljev v resnici izpolnili. Toda porevolucijski razvoj temu ni bil naklonjen in reakcija je s konkordatom iz leta 1855 še okrepila vodilno vlogo cerkve v šolstvu. Šele razmere po letu 1860 so omogočile dolgo želene spremembe položaja osnovnošolskih učiteljev. Tretji avstrijski osnovnošolski zakon, ki je bil sprejet leta 1869, je na novo definiral učiteljski poklic. S svojimi določili je močno posegel tudi na področje učiteljevega ugleda in učiteljem prinesel izboljšanje položaja: boljšo izobrazbo, več poklicne in stanovske samostojnosti ter neodvisnost od lokalnih dejavnikov in od duhovščine.
Ključne besede: učitelji, formalnopravni položaj, status, izobraževanje, podoba učitelja, osnovno šolstvo, zgodovinski pregledi.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1943; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (699,40 KB)

2.
Pomen čustvene in socialne inteligence pri delu učitelja slovenščine
Marjeta Vertovšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Čustveni in socialni inteligenci se v zadnjih letih pripisuje vedno večji pomen. Vplivata na vsa področja našega življenja, pomembni sta tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Poznavanje veščin čustvene in socialne inteligence nam pomaga, da razumemo sami sebe in druge, da se učinkovito sporazumevamo in bolje shajamo s soljudmi, da razumemo delovanje družbe in da se znajdemo v vsaki situaciji. Čustvena in socialna inteligenca sta posebnega pomena za tiste, ki delajo z ljudmi; to so terapevti, managerji, prodajalci, receptorji, učitelji, zdravniki, socialni delavci itd. Diplomsko delo vzame pod drobnogled učitelja slovenščine in z različnih zornih kotov osvetli njegovo delo. Poudarek daje njegovim osebnostnim lastnostim, temu, kakšen je kot človek. Ugotavlja, da ima dober učitelj visoko razvito tako čustveno kot socialno inteligenco. Tak učitelj svoje delo opravlja z veseljem in ljubeznijo in je v svojem poklicu uspešen. Poznavanje in obvladovanje veščin čustvene in socialne inteligence pa ne vpliva zgolj nanj; blagodejen vpliv obeh inteligenc se širi na učence, ki so ob takem učitelju v šoli uspešnejši in srečnejši.
Ključne besede: čustvena inteligenca, socialna inteligenca, učitelj slovenščine, delo učitelja, čustvene spretnosti, socialne spretnosti, podoba učitelja
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1230; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (640,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici