Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako izbrana skupina osnovnošolcev (študija primera) pozna podnebne spremembe, kako se nanje odziva na nivoju svojih vrednot in konkretnega delovanja ter kakšen vpliv ima na to geografsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo s pomočjo analize izbranih strokovnih virov in literature opredelili vzroke za podnebne spremembe in njihove posledice ter pojasnili, kako jih lahko blažimo in se nanje prilagajamo. Zanimal nas je tudi pomen izobraževanja o podnebnih spremembah. Z vidika vključenosti navedenih vsebin v pouk geografije smo analizirali učni načrt za geografijo v osnovni šoli in izbrane učbenike. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, kjer smo preverili obstoječe stanje znanja, vrednot in ravnanja, povezanega s problematiko podnebnih sprememb. Zatem smo realizirali pedagoški eksperiment, v katerem smo glede na analizo rezultatov prvega anketiranja oblikovali učno pripravo ter učni proces izvedli z izbrano skupino učencev. Ponovno smo preverili iste kazalnike stanja. Identificirali smo, kako izbrane metode, oblike in vsebine izobraževanja, izvedenega v primeru pedagoškega eksperimenta, vplivajo na znanje, vrednote in ravnanje učencev. Glede na ugotovljeno zaključujemo, da je ciljno pripravljeno osnovnošolsko geografsko izobraževanje o podnebnih spremembah izrednega pomena ter učinkovito vpliva na znanje in vrednote učencev glede podnebnih sprememb, hkrati pa veča zavedanje o pomenu delovanja v smeri blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
Ključne besede: podnebne spremembe, segrevanje ozračja, izobraževanje, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (6,31 MB)

Opis: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo. Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje. Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Ključne besede: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Ključne besede: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,26 MB)

Opis: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno.
Ključne besede: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,67 MB)

Opis: Urbane zelene površine so izpostavljene vzajemnemu vplivu pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in višjim temperaturam zraka zaradi podnebnih sprememb, kar spreminja rastne parametre rastlin, po drugi strani pa lahko delujejo kot blažilec toplotnega stresa zaradi povečanega toka latentne toplote (posledica evapotranspiracije). Da bi ocenili jakost hladilnega učinka zelenih površin v urbanih sistemih (Maribor, Murska Sobota, Ljutomer) smo v devetih zelenih površinah (trije mestni gozdovi in šest mestnih parkov) popisali lesne vrste na 94 popisnih ploskvah. Zbrali smo podatke o številu/gostoti osebkov lesnih vrst, povprečni vrednosti morfološko funkcionalnih potez za vsebnost suhe snovi v listih (CWM_LDMC) in specifično listno površino (CWM_SLA). Izračunali smo intenzivnost hlajenja, obseg hlajenja in stopnjo hlajenja v in izven popisnih ploskev. Mestni gozdovi imajo večji hladilni učinek od mestnih parkov. Sicer pa pravilo večja zelena površina – večji hladilni učinek ne velja povsod. Analiza dejavnikov vpliva hladilnega učinka urbanih zelenih površin je razkrila značilen vpliv: (1) velikosti zelene površine, (2) števila/gostote lesnih vrst in vezanih povprečnih vrednosti morfološko funkcionalnih potez (predvsem CWM_SLA), (3) tipa zelene površine in pokritosti tal neposredne okolice. Dobro umeščene zelene površine lahko razčlenijo sicer homogeno temperaturno polje nad pozidanimi površinami mest, še zlasti ob nastopu vročinskih valov.
Ključne besede: podnebne spremembe, hladilni učinek, lesne vrste, urbani sistemi, lokalne podnebne cone
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...