Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Odločitve o naši vsakdanji prehrani, tako doma kot na turističnem potovanju, imajo pomemben vpliv na globalne spremembe podnebja. Različne študije kažejo, da celotni prehranski sistem na planetarni ravni prispeva med 26 % in 30 % antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Turizem se je skupaj z gastronomskim turizmom dokazal kot izjemno pomemben partner na področju trajnostnega razvoja in naslavljanja podnebnih sprememb. V študiji smo raziskovali, kako je gastronomski turizem udeležen v skupnem ogljičnem odtisu turizma. Namen raziskovanja je bil mapirati stanje na področju prilagajanja gastronomije podnebnim spremembam in njihovega blaženja ter opredeliti relevantne vidike, multidisciplinarne pristope in zarisati polje raziskovanja. Analizirali smo obstoječe raziskave in primere dobrih praks, v empiričnem delu pa izvedli fokusne skupine in poglobljene intervjuje z različnimi strokovnjaki na področju kmetijstva in turizma, predstavniki institucij, odgovornih za oblikovanje kmetijskih in turističnih politik ter ponudniki v gastronomski turistični verigi. V zaključnem delu raziskave smo analizirali obstoječe politike na področju turizma in jih vzporedili z ugotovitvami iz empiričnega dela ter oblikovali priporočila za nadaljnje ukrepe na področju gastronomskega turizma v Sloveniji. Pomemben prispevek naše raziskave predstavlja tudi identifikacija mankov znanj, potrebnih v različnih sektorjih, ki vplivajo na stanje in razvoj gastronomskega turizma, in opredelitev potencialnih področij raziskovanja.
Ključne besede: prehranski sistemi, gastronomski turizem, podnebne spremembe, prilagajanje, blaženje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (753,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Kulturna doživetja zajemajo tako obiske mest, oglede stavb, arhitekture, gradov, sakralnih objektov, spomenikov, muzejev in galerij … kakor tudi različnih prireditev in tradicionalnih dogodkov. Tako stavbe kot zunaj izvedene prireditve so močno izpostavljene zunanjim vplivom ter s tem tudi grožnjam, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Prav tako pa so lahko tudi same dejavniki, ki prispevajo k poslabšanju podnebnih razmer. Zato je priporočljivo, da ponudniki kulturnih vsebin najprej spremljajo lastne izpuste emisij CO2 in nato ukrepajo k zmanjšanju le-teh. Obstaja nekaj kalkulatorjev CO2, ki vključujejo tudi ocene za kulturni turizem. V poglavju so predstavljeni The Green Events Tool - GET, The Creative Green Tools Canada, Scope 3 Evaluator in The Climate Toolkit. Ko je vpliv kulturnih doživetij na podnebje poznan, pa se lahko tako posameznik, kot ponudniki, destinacijski upravljalci in država lotijo ukrepov, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. V tem poglavju so predstavljeni ukrepi, ki se navezujejo na različna področja, s katerimi se prepletajo kulturna doživetja: promet, prehrana, odpadki, prenova stavb, poraba virov.
Ključne besede: kulturna doživetja, blaženje, podnebne spremembe, kalkulator ogljičnega odtisa, ukrepi blaženja podnebnih sprememb
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (523,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ekstremne podnebne spremembe, okolijski in družbeni problemi zahtevajo osredotočanje na trajnostni razvoj, ki je ključen izziv 21. stoletja. Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ogrožanja prihodnjih generacij in vključuje zmanjšanje neenakosti, izkoreninjenje revščine, trajnostno upravljanje naravnih virov ter pravično gospodarsko rast. Zeleni prehod, ki temelji na nizkoogljičnih rešitvah in krožnem gospodarstvu, je ključ do trajnostne družbe. V poslovnem svetu se spodbujajo poslovni modeli, ki vključujejo dejavnike trajnosti (okolijski, družbeni in upravljavski dejavniki - ESG). Finančni sektor (v večji meri: banke) igra ključno vlogo pri trajnostnem financiranju in povezovanju trajnostnega razvoja v investicijske procese. Trajnostne finance vključujejo upoštevanje vidikov ESG pri naložbenih odločitvah. Študije so do sedaj večinoma proučevale podporo trajnostnim financam s strani podjetij, manj pa s strani posameznikov. Raziskava ILRES, opravljena med luksemburško javnostjo, je prikazala pomanjkanje znanja o trajnostnih financah, po drugi strani pa veliko zanimanje za trajnostne finančne produkte. To poudarja potrebo po večji ozaveščenosti in izobraževanju na tem področju. V diplomskem delu predstavljamo bistvene aktualne podatke o trajnostnih financah in odnosu študentov do trajnostnih financ. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali odgovore študentov o njihovem odnosu do trajnostnih financ. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da se le manjšina študentov zaveda, da je nujno potrebno prilagoditi finančne prakse. Zaznano je bilo slabo poznavanje trajnostnih financ s strani anketiranih študentov, vendar jih mnogo kaže interes za pridobivanje dodatnega znanja na tem področju. V diplomskem delu smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih ob preverjanju potrdili.
Ključne besede: Podnebne spremembe, zeleni prehod, nizkoogljične rešitve, odnos študentov, trajnostno financiranje.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Varstvo okolja je pomembna tema v mednarodnem političnem diskurzu že od poznih 80.-ih let prešnjega stoletja, vendar je v slovenski politiki postala bolj izpostavljena šele v prvem desetletju novega stoletja, ko je Slovenija leta 2004 postala del Evropske unije in se s tem zavezala varstvu okolja in podnebnim ukrepom. V začetku drugega desetletja 21. stoletja sta pandemija Covida 19 in vojna v Ukrajini bistveno spremenili politično agendo, saj sta vprašanje nacionalne varnosti postavili nad in pred boj proti okoljski krizi. V sklopu parlamentarnih volitev v Sloveniji leta 2022 je bila ta tendenca močno razvidna. Tematski sklop podnebnih sprememb, okoljske krize in okoljevarstva je bil sicer prisoten v predvolilnih kampanjah nekaterih strank, vendar ne vseh. Prav tako presenetljivo je, da je bil redko neposredno naslovljen v televizijskih in radijskih soočenjih strank. Prispevek na podlagi strankarskih programov in televizijskih soočenj analizira način, kako so stranke v času predvolilne kampanje komunicirale o okoljski krizi. Predvsem nas zanima, ali je bila ta komunikacija v skladu s smernicami in priporočili za ustrezno podnebno komuniciranje* (kot jih je na primer predlagala Harvard T. H. Chan School of Public Health: https://www.hsph.harvard .edu/chc/resources/climate-communication-tips/) ter kateri (metaforični) okviri in konceptualne metafore so prevladovali v tej komunikaciji.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebni diskurz, metaforična konceptualizacija, podnebna komunikacija, uokvirjanje
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (648,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vprašanje blaženja podnebnih sprememb je osrednje problemsko področje tudi za turizem, kjer ima pomembno vlogo spodbujanje prepoznavnosti trajnostnega certificiranja, kot je Zeleni ključ za turistične nastanitve. Za uspešno delovanje tovrstnih certifikatov je pomembno, kakšno mnenje imajo o njih potencialni gosti in na kakšen način je smiselno izpostavljati certifikate v oglaševanju nastanitev. V skladu s teorijo apelov strahu v prepričevalnem komuniciranju so sporočila o negativnih posledicah podnebnih sprememb lahko učinkovita, vendar le dokler mera strahu ni previsoka in ima občinstvo na voljo učinkovite načine za odpravljanje grožnje. V zaključnem delu smo z eksperimentalno metodo preverjali učinkovitost apelov strahu o podnebnih spremembah in prisotnost certifikata v oglasu na odnos do oglasa, odnos do podobe hotela, namero rezervacije in percepcijo zelenega zavajanja. Eksperimentalna metoda ni pokazala razlik med skupinami glede na tip oglasa: apel strahu ni imel vpliva na odločitve anketirancev, niti ni bilo razlik glede na prisotnost certificiranja v oglasu. Rezultati torej kažejo nizko možnost doseganja sprememb z zgolj enim oglasom in v spletnem okolju, kjer je pozornost občinstev nizka. Je pa raziskava pokazala statistično značilne korelacije med odvisnimi spremenljivkami in okoljevarstvom in odnosom do certificiranosti. Nadalje, rezultati naloge so pokazali, da so bili anketiranci močno naklonjeni okoljevarstvu ter so imeli pozitiven odnos do trajnostnih ali okoljskih certifikatov. Sklepamo, da je smotrno spodbujati turistične ponudnike k zelenim praksam glede na pozitivne ocene certificiranja. Glede vprašanja o vlogi apelov strahu pri komuniciranju podnebnih sprememb pa svetujemo nadaljnje raziskovanje, ki bo vključevalo dolgoročnejše spremljanje učinkov komuniciranja.
Ključne besede: hotel, trajnost, certifikat, podnebne spremembe, apel strahu.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,34 MB)