Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Ključne besede: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,26 MB)

Opis: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100. Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu. Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Ključne besede: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1040; Prenosov: 86
Celotno besedilo (5,11 MB)

Opis: Skupina arvalis iz rodu Microtus je znana po morfološko podobnih vrstah ter zapletenih medsebojnih taksonomskih razmerjih. V okviru magistrske naloge sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje štirih vrst poljskih voluharic. V raziskavo sem vključila 289 osebkov, med katerimi sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, medvrstno variabilnost in znotrajvrstno geografsko variabilnost. Vpliv podnebja na variabilnost ventralne strani lobanje M. arvalis sem analizirala posebej. Med spoloma sem potrdila prisotnost različnih vzorcev spolnega dimorfizma. Medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem preverila za vrste M. arvalis, M. obscurus, M. mystacinus in M. ilaeus. Rezultati analize variance so visoko signifikantni (F3, 285 = 26,66; p < 0,0001), z izjemo M. arvalis in M. obscurus, ki med seboj ne kažeta signifikantnih razlik (p > 0,05). Največjo lobanjo so imeli predstavniki vrste M. ilaeus. Geografsko variabilnost sem preverjala znotraj štirih filogenetskih skupin M. arvalis (F5, 169 = 24,9; p < 0,0001), kjer so se le osebki iz Slovenije in BiH statistično razlikovali med posameznimi lokalitetami. Variabilnost v obliki lobanje med vrstami in populacijami M. arvalis sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti permutacijskega testa za matriko Prokrustovih razdalje so pokazale, da se vrste in filogenetske skupine med seboj signifikatntno razlikujejo (p > 0,05). Najbolj variabilni strukturi sta bili bobnični mehur in rostrum. V zadnjem delu naloge sem z analizo PLS ocenila odnos med podnebjem in obliko ventralno obliko lobanje. Na podlagi RV koeficienta sem ugotovila signifikatno povezavo med podnebjem in obliko lobanje (RV = 0,544; p < 0,0001). Multipla regresija ni potrdila povezave med podnebjem in velikostjo lobanje (p = 0,144). Sklepam, da signifikantna korelacija med obliko in bioklimatskimi spremenljivkami kaže morda na delovanja selektivnih pritiskov, ki jih predstavljajo okoljski dejavniki.
Ključne besede: Microtus, poljska voluharica, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, medvrstna in znotrajvrstna variabilnost, podnebje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 1445; Prenosov: 139
Celotno besedilo (2,44 MB)

Opis: Članek obravnava vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji. Predstavili smo rezultate statističnega pregleda in izračunanih trendov, povprečnih temperatur, padavin in vodne bilance, v obdobju zadnjih tridesetih let v Sloveniji, za izbrane meteorološke postaje. V drugem delu smo statistično analizirali posamezne naravne nesreče in kartografske prikaze ocenjene škode, ki so jo povzročale naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji, v obdobju 2000‒2013.
Ključne besede: Slovenija, podnebje, klimatske spremembe, naravne nesreče, elementarne nesreče
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1756; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na vrednotenje dveh znanosti, znanosti o podnebnih spremembah in znanosti o geoinženiringu, katerega osnovni namen je blaženje podnebnih sprememb. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu podrobneje razglabljamo o znanosti in politiki podnebnih sprememb ter njihovem orodju (o t.i. klimatskih modelih), s katerim operiramo in napovedujemo razvoj podnebnih sprememb, na podlagi katerih se sprejemajo radikalne družbenopolitične odločitve za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje le-tem. V drugem delu se naslanjamo na nov fenomen blaženja podnebnih sprememb, o katerem se je v javnosti pogosteje začelo razglabljati šele v zadnjem desetletju. Pri nas o njem tako rekoč ni govora in mu kot takemu ne namenjamo posebne pozornosti. Geoinženiring se teoretično predstavlja kot popolno rešitev podnebnim spremembam. Z metodami geoinženiringa, ki veljajo za nove in nepreizkušene, bi se vmešavalo v podnebni sistem, da bi se na ta način ublažilo in izravnalo učinke antropogenih podnebnih sprememb. To bi se potencialno lahko izvedlo s pomočjo treh metod: z metodo odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja, metodo spremembe vremena na lokalni ravni in metodo omejevanja sončnega sevanja. Poleg že pričakovanih negativnih fizikalnih učinkov, ki niso zanemarljivi, v principu nosijo vse metode tudi tveganje za nastanek nepričakovanih in nepredvidljivih posledic; iz slednjega se opozarja, da bi moral biti geoinženiring rezerviran kor plan B, v kolikor bi nastale hujše podnebne spremembe. Pri geoinženiringu se ravno tako srečujemo z ogromno paleto možnih družbenih zlorab. Izključena ni niti zloraba dejavnosti v vojaške in/ali zasebne namene, kar omogočajo mednarodne vrzeli pri ureditvi geoinženirske dejavnosti. Ravno zloraba geoinženirske dejavnosti se že pripisuje metodi omejevanja sončnega sevanja, ki velja hkrati za najbolj sporno in kontroverzno. Govora je o zapraševanju atmosfere z nevarnimi kemičnimi snovmi ali (chemtraili), o čemer poročajo tudi v Sloveniji. Pri geoinženiringu gre za popolnoma nedokazan znanstveni koncept dejavnosti, zato se poziva k vzdržanju pred uporabo tehnologij geoinženiringa, čeprav naj bi se te v manjšem obsegu že izvajale. Geoinženiring kot tak predstavlja upravljanje z najpomembnejšo tehnologijo, tehnologijo Zemlje, zato bi njegovo upravljanje zagotovo moralo sloneti na planetarni ravni in bi jo bilo potrebno nujno in dosledno urediti, v kolikor bi se države sveta v bližnji prihodnosti odločile za njegovo izvajanje.
Ključne besede: podnebje, podnebne spremembe, geoinženiring, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2400; Prenosov: 267
Celotno besedilo (704,84 KB)