| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
JAVNO DOSTOPNA GIS ORODJA ZA PREUČEVANJE PODNEBNIH RAZMER V SLOVENIJI
Saša Petek, 2010, diplomsko delo

Opis: Podnebje ima na tehnologijo proizvodnje hrane velik vpliv. Vremenske veličine, kot so temperatura, količina padavin itd se v vsakem trenutku nanašajo na določen položaj na zemeljski površini in jih zato štejemo med prostorske podatke. Za dokumentiranje in analizo prostorskih podatkov, imamo danes na voljo geografske informacijske sisteme. Veliko prostorskih podatkov, ki opisujejo podnebje, je javno dostopnih preko spletnih portalov (ARSO) in/ali v obliki podatkovnih slojev, ki jih lahko uporabimo kot osnovo za nadaljnje prostorske analize v geografskih informacijskih sistemih. V diplomskem delu so sistematično obdelani javno dostopni digitalni kartografski podatki, ki opisujejo podnebne parametre v Sloveniji. Iz razpoložljivih virov je bil izdelan geografski informacijski sistem, ki v kombinaciji z ostalimi javno dostopnimi digitalnimi geografskimi podatkovnimi sloji omogoča spremljanje vremenskih parametrov (količine padavin, število sončnih dni, ...) na določeni geografski legi, kar je dobra osnova za nadaljnje analize podnebja, okolja ali tehnologije pridelave hrane v Sloveniji.
Ključne besede: podnebje/ vreme/ geografski informacijski sistem (GIS)
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1585; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Lesena energijsko učinkovita večapartmajska hiša na Primorskem
Nives Žigart, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V zasnovi projektne naloge se osredotočamo na nizkoenergijsko zasnovo večapartmajske počitniške hiše, ki je locirana v toplem podnebju, natančneje na Primorskem. Upoštevamo trajnostne principe načrtovanja in ustvarimo hišo, ki ustrezno funkcionira na dani lokaciji.
Ključne besede: arhitektura, lesena konstrukcija, toplo podnebje, počitniška hiša, masivni panelni sistem, KLH, pregrevanje
Objavljeno: 14.08.2015; Ogledov: 450; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (13,43 MB)

4.
PRIMERJAVA VZDRŽLJIVOSTI IN AGILNOSTI MED SLOVENSKIMI IN ŠPANSKIMI OTROKI
Nika Žgank, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so natančneje predstavljene naslednje motorične sposobnosti: vzdržljivost, hitrost in v okviru koordinacije hitrost. Vključene so tudi predhodne raziskave s področja gibanja, ki so bile narejene v Sloveniji in po svetu, ter obogatitvene in dodatne dejavnosti, ki so jih izvajali različni vrtci po Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljena naša raziskovalna vprašanja ter hipoteze, kjer smo predvidevali, da ni statistično pomembnih razlik med španskimi in slovenskimi otroki v vzdržljivosti ter prav tako v hitrosti in agilnosti. S pomočjo t-testa, ki smo ga v samo raziskavo vključili, smo naša predvidevanja lahko potrdili. Sklep naše diplomske naloge je, da je gibanje v predšolskem obdobju zelo pomembno, zato mu je potrebno nameniti veliko časa. Naše primerjave pa so samo še potrdile, da lahko kljub nekaterim pozitivnim in negativnim pogojem, s katerimi se v posameznih državah srečujemo, otroke pripeljemo do podobnih rezultatov, le pravilno je k stvari potrebno pristopiti.
Ključne besede: motorične sposobnosti, otrokov gibalni razvoj, podnebje, okolica, Stopnjevalni test, Večfazni test
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 956; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (722,28 KB)

5.
6.
7.
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA NARAVNE NESREČE NA OBMOČJU SLOVENIJE
Karmen Hozjan, 2015, magistrsko delo

Opis: Podnebne spremembe so tema, ki jo v številnih razpravah slišimo vsakodnevno. Podnebje je že od nekdaj imelo pomemben vpliv na bivalno okolje človeka, na kmetijstvo, turizem ipd. in že od nekdaj smo se morali prilagajati podnebni spremenljivosti. Toliko bolj pa je prilagajanje potrebno zdaj, ko so podnebne spremembe dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti. Slovenija je reliefno in podnebno zelo raznolika. Na njenem območju se mešajo vplivi alpskega, mediteranskega in panonskega podnebja, kar še dodatno pripomore k večji dovzetnosti za podnebne spremembe. Najpogostejše naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb v Sloveniji, so predvsem poplave, neurja s točo in suša. Naravne nesreče vsako leto po svetu terjajo veliko življenj in povzročajo vedno večjo materialno škodo. Pogosto so za to krive podnebne spremembe, ki pripeljejo do nastanka vremensko pogojenih ujm. V zadnjem času je pogostost slednjih še izrazitejša, ogroženost ljudi pa s tem tudi večja. Vsakodnevno smo izpostavljeni naravnim nesrečam in nikoli nismo pred njimi popolnoma varni. Tudi s tega vidika je pomembno, da znamo razbrati stopnjo ogroženosti, ki nam grozi, saj so vremensko pogojene naravne nesreče po Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije najpogostejši dejavnik ogrožanja varnosti državljanov. Vprašanje, kakšno podnebje nas čaka v prihodnosti, si bomo zastavljali tudi v prihodnje. Od tega je namreč v veliki meri odvisna pogostost pojavljanja naravnih nesreč, pa tudi gospodarske, politične, družbene in tehnološke spremembe.
Ključne besede: podnebje, podnebne spremembe, naravne nesreče, suša, poplave, neurja
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1023; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (6,56 MB)

8.
Blaženje podnebnih sprememb z uporabo geoinženiringa
Sanja Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na vrednotenje dveh znanosti, znanosti o podnebnih spremembah in znanosti o geoinženiringu, katerega osnovni namen je blaženje podnebnih sprememb. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu podrobneje razglabljamo o znanosti in politiki podnebnih sprememb ter njihovem orodju (o t.i. klimatskih modelih), s katerim operiramo in napovedujemo razvoj podnebnih sprememb, na podlagi katerih se sprejemajo radikalne družbenopolitične odločitve za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje le-tem. V drugem delu se naslanjamo na nov fenomen blaženja podnebnih sprememb, o katerem se je v javnosti pogosteje začelo razglabljati šele v zadnjem desetletju. Pri nas o njem tako rekoč ni govora in mu kot takemu ne namenjamo posebne pozornosti. Geoinženiring se teoretično predstavlja kot popolno rešitev podnebnim spremembam. Z metodami geoinženiringa, ki veljajo za nove in nepreizkušene, bi se vmešavalo v podnebni sistem, da bi se na ta način ublažilo in izravnalo učinke antropogenih podnebnih sprememb. To bi se potencialno lahko izvedlo s pomočjo treh metod: z metodo odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja, metodo spremembe vremena na lokalni ravni in metodo omejevanja sončnega sevanja. Poleg že pričakovanih negativnih fizikalnih učinkov, ki niso zanemarljivi, v principu nosijo vse metode tudi tveganje za nastanek nepričakovanih in nepredvidljivih posledic; iz slednjega se opozarja, da bi moral biti geoinženiring rezerviran kor plan B, v kolikor bi nastale hujše podnebne spremembe. Pri geoinženiringu se ravno tako srečujemo z ogromno paleto možnih družbenih zlorab. Izključena ni niti zloraba dejavnosti v vojaške in/ali zasebne namene, kar omogočajo mednarodne vrzeli pri ureditvi geoinženirske dejavnosti. Ravno zloraba geoinženirske dejavnosti se že pripisuje metodi omejevanja sončnega sevanja, ki velja hkrati za najbolj sporno in kontroverzno. Govora je o zapraševanju atmosfere z nevarnimi kemičnimi snovmi ali (chemtraili), o čemer poročajo tudi v Sloveniji. Pri geoinženiringu gre za popolnoma nedokazan znanstveni koncept dejavnosti, zato se poziva k vzdržanju pred uporabo tehnologij geoinženiringa, čeprav naj bi se te v manjšem obsegu že izvajale. Geoinženiring kot tak predstavlja upravljanje z najpomembnejšo tehnologijo, tehnologijo Zemlje, zato bi njegovo upravljanje zagotovo moralo sloneti na planetarni ravni in bi jo bilo potrebno nujno in dosledno urediti, v kolikor bi se države sveta v bližnji prihodnosti odločile za njegovo izvajanje.
Ključne besede: podnebje, podnebne spremembe, geoinženiring, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 902; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (704,84 KB)

9.
Vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče na območju Slovenije
Karmen Hozjan, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji. Predstavili smo rezultate statističnega pregleda in izračunanih trendov, povprečnih temperatur, padavin in vodne bilance, v obdobju zadnjih tridesetih let v Sloveniji, za izbrane meteorološke postaje. V drugem delu smo statistično analizirali posamezne naravne nesreče in kartografske prikaze ocenjene škode, ki so jo povzročale naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji, v obdobju 2000‒2013.
Ključne besede: Slovenija, podnebje, klimatske spremembe, naravne nesreče, elementarne nesreče
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 197; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Podnebne značilnosti Koroške
Aleš Praprotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple. Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Ključne besede: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 295; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici