1. Razpoznava slovenskega govora v aplikaciji za osebe z okvaro sluha : magistrsko deloBlaž Kovačič, 2025, magistrsko delo Opis: V okviru magistrskega dela smo razvili aplikacijo za osebe z okvaro sluha, ki z razpoznavanjem slovenskega govora omogoča realnočasovno podnaslavljanje predvajanega govora. Za razpoznavanje govora aplikacija uporablja modele Whisper podjetja OpenAI, ki smo jih doučili na superračunalniku VEGA s pomočjo korpusa Artur 1.0. Pri tem smo za primerjavo rezultatov učili dva modela različnih velikosti. Za večji model smo na testni množici dosegli stopnjo napačno razpoznanih besed 11,38 %, medtem ko smo za hitrejši, manjši model dosegli 15,19 %. Realnočasovno izvajanje smo zagotovili z različnimi optimizacijami dekodiranja žetonov in s pomočjo ustreznih zaledij za sklepanje z modeli.
Ključne besede: razpoznava slovenskega govora, okvara sluha, samodejno podnaslavljanje, strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (4,29 MB) |
2. Prevajanje humorja v podnapisih ameriške humoristične nanizanke Veliki pokovci : magistrsko deloNika Kolmanič, 2025, magistrsko delo Opis: Humor je zanimiv kulturni in jezikovni pojav, s katerim se dnevno srečujemo v našem vsakdanjem življenju, ga pa je kljub temu težko opredeliti in še težje prevesti. Prevajanje oz. podnaslavljanje humorističnih avdiovizualnih vsebin je edinstven prevajalski izziv. Takšne vsebine so polne kulturno specifičnih prvin in jezikovnih izzivov, ki od prevajalca zahtevajo odlično in poglobljeno poznavanje tako izvirne kot ciljne kulture. Po drugi strani podnapisi predstavljajo še dodaten izziv in oviro pri prevajanju ter ohranjanju izvirnika, saj imajo prostorske in časovne omejitve, ki jih mora prevajalec upoštevati. V teoretičnem delu so predstavljeni razvoj avdiovizualnega prevajanja, značilnosti in omejitve podnapisov ter amaterski podnapisi. Prav tako so v teoretičnem delu zajete teorija humorja, vrste humorja in strategije prevajanja po Gottliebu in Delabastiti, ki so uporabljene tudi pri analizi podnapisov. V empiričnem delu je predstavljena analiza strokovnih in amaterskih podnapisov nanizanke Veliki pokovci (The Big Bang Theory, 2007). Pregledanih je bilo vseh dvanajst sezon nanizanke, iz katerih je bilo izluščenih sto primerov za analizo. Delo se osredotoča na prevajalske strategije, ki so jih prevajalci uporabili, ohranitev humorističnih elementov v prevodu in primerjavo kakovosti prevodov med profesionalnimi in amaterskimi podnapisi. Analiza podnapisov je pokazala, da so bili humoristični elementi izvirnika ohranjeni v manj kot polovici strokovnih prevodov in v manj kot tretjini amaterskih prevodov, čeprav sta obe skupini prevajalcev uporabili približno enako število različnih prevajalskih strategij.
Ključne besede: The Big Bang Theory, teorija humorja, podnaslavljanje, prevajalske strategije, avdiovizualno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 12.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,88 MB) |
3. Prevajanje besednih iger v humoristični seriji Brooklyn 9-9 : Magistrsko deloTea Ramšak, 2024, magistrsko delo Opis: Podnaslavljanje je dejansko precej težavno, ker podlega določenim tehničnim zakonitostim, ki se jih je treba držati. Kakovostno prevajanje podnaslovov zahteva suvereno obvladovanje izvirnega jezika in materinščine, saj moramo kdaj domiselno rešiti nekatere jezikovne zagate, kot so besedne igre. Namen besednih iger je, da ustvarijo humoristični učinek pri gledalcih, zato jih mora prevajalec tako podomačiti, da jih približa ciljnemu občinstvu in s tem ustvari enak učinek kot pri izvirnem občinstvu. V magistrski nalogi smo se ukvarjali z analizo angleških podnapisov v humoristični seriji Brooklyn 9-9 in njihovim prenosom v slovenščino, predvsem smo se osredotočili na prevedene prvine, kot so besedne igre. V teoretičnem delu naloge smo najprej opisali avdiovizualno prevajanje, izpostavili pa smo podnaslavljanje ter njegove prednosti in slabosti. Osredotočili smo se na besedne igre. Opisali smo, katere vrste besednih iger poznamo, in predstavili metode prevajanja le-teh. Na kratko smo predstavili tudi serijo Brooklyn 9-9. V empiričnem delu smo analizirali 71 besednih iger iz prve in druge sezone serije Brooklyn 9-9. Besedne igre smo klasificirali po metodah prevajanja po Dirku Delabastiti. Namen analize je bil ugotoviti, če so prvine ustrezno prevedene ali so izpuščene, katere prevajalske metode so uporabljene, in če je v ciljnem jeziku ohranjen humoristični učinek.
Ključne besede: besedne igre, humor, prevajalske metode, podnaslavljanje, humoristična serija
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Slovenski znakovni jezik in njegova uporaba na javnem radiotelevizijskem servisu v Sloveniji (RTV SLO)) : diplomsko deloLaura Horvat, 2021, diplomsko delo Opis: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si.
Ključne besede: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,25 MB) |
5. OHRANITI SMEŠNO V SMEŠNEM: PREVAJANJE HUMORJA NA PRIMERU NANIZANKE SODOBNA DRUŽINANina Breznik, 2015, magistrsko delo Opis: Humor je pogosto močno vezan na specifične značilnosti jezika in kulture. Poleg tega je njegovo doživljanje in vrednotenje izrazito subjektivno, saj ima vsakdo svojstven smisel za humor, zato je njegovo prevajanje za prevajalca poseben izziv. Magistrsko delo temelji na predpostavki, da lahko preučevanje humorja pozitivno vpliva na ohranitev humorja v prevodu. Cilji dela so spoznati in razčleniti humor v izvirniku, analizirati humor v prevodu ter primerjati humor v izvirniku in v prevodu. Teoretični obravnavi te teme sledi analiza humorja in njegovega prevoda v humoristični nanizanki Sodobna družina. Raziskovalni vzorec vsebuje 25 epizod Sodobne družine in njihove slovenske podnaslove. Raziskava je razdeljena na tri dele. Prvi del je namenjen preučevanju humorja v izvirniku in analizi sredstev humorja ter njihovega prevajanja v Sodobni družini. Drugi del zajema strategije in dejanja pri prevajanju humorja v teoriji in v podnaslovih obravnavane nanizanke. V tretjem delu raziskave so obravnavani vplivi prevajanja na komični potencial besedila. Rezultati potrjujejo, da razumevanje bistva in namena humorja v izvirniku pripomore k boljši ohranitvi humorja v prevodu. Analiza prevodnih dejanj razkriva, da bi morala biti prevajalčeva najpomembnejša naloga pri prevajanju humorističnega besedila ohranitev humorja. Izbira prevodnih strategij in dejanj mora biti zato v skladu s to prioriteto. Posledica prenosa humorja v drug jezik je lahko enako, bolj ali pa manj komičen prevod v primerjavi z izvirnikom (pri čemer je ponovno treba upoštevati, da je vrednotenje humorja in tudi njegovega prevoda subjektivno). Manj komičen prevod je upravičen samo, kadar v ciljnem jeziku oziroma kulturi tako rekoč ne obstaja enako ali bolj smešna prevodna rešitev.
Ključne besede: Ohranitev humorja, prevajanje humorja, podnaslavljanje, komični potencial, smešen, sredstvo humorja, Sodobna družina
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 113
Celotno besedilo (434,61 KB) |
6. Vprašanje kakovosti "nestrokovnega prevajanja" na primeru ljubiteljskih podnapisov poljudnoznanstvenih serijNina Šimanovič, 2017, magistrsko delo Opis: Ljubiteljsko podnaslavljanje se v marsičem razlikuje od dela, ki ga opravljajo profesionalni prevajalci in podnaslavljalci. Potek dela, čas, ki ga lahko vložijo v delo, nenazadnje tudi zakonitost njihovega dela – vse to lahko vpliva na končni izdelek. Če pa v enačbo vključimo še poljudoznanstvene serije, zapletene stroke in njihova besedišča, lahko zgodba postane izjemno zapletena tako za ljubiteljskega podnaslavljalca kot za gledalce, saj če podnaslavljalec ni dobro podkovan glede vsebine svojega dela, lahko prihaja do napak, ki bodo prinesle več slabega kot dobrega. Namen tega dela je pogledati, če je res tako. Na podlagi izbranih poljudnoznanstvenih serij Cosmos: A Spacetime Odyssey, Into the Universe with Stephen Hawking, Human Planet in Earth: The Power of the Planet cilj naloge ni le kritizirati napake, ampak jih komentirati na način, ki bi lahko koristil ljubiteljskim podnaslavljalcem, ki bodo brali to delo.
Ključne besede: poljudnoznanstvena serija, terminologija, poljudnoznanstveni jezik, ljubiteljsko podnaslavljanje, raba jezika, jezikovna pravilnost
Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1213; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisovSeverin Adelstein, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Ključne besede: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1305; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,26 MB) |
8. PREVAJANJE FRAZEMOV V SLOVENSKIH PODNAPISIH AMERIŠKE SERIJE GLEEKatarina Pongračić, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje problematiko prevajanja frazemov pod vplivom omejitev podnaslovnega prevajanja, in sicer na podlagi analize podnapisov ameriške nadaljevanke Glee. Frazeme bi lahko poenostavljeno opredelili kot stalne besedne zveze s prenesenim pomenom, ki predstavljajo obsežen del besednega zaklada vsakega jezika in se jih pogosto poslužujemo, če želimo pritegniti pozornost poslušalca ali gledalca. Prevajanje frazemov že v splošnem velja za težavno, saj frazemi v različnih jezikih pogosto niso izraženi z enakimi leksikalnimi sredstvi, tudi če so, pa ni nujno, da nosijo enak pomen, kar lahko površnega prevajalca hitro zavede v neustrezen prevod. Če moramo za nameček poleg tega še upoštevati časovne in prostorske zakonitosti podnaslavljanja, ki predvidevajo obsežno krajšanje besedila, pa je uspešen prenos izhodiščnega frazema v ciljni jezik še toliko težje doseči. Najenostavnejša strategija za prevod frazema, ki obenem ne povzroča prevodnega premika, je uporaba ciljnega frazema, ki ima podoben pomen in obliko kot izhodiščni frazem. Takšne podobnosti vsaj v jezikovnem paru slovenščine in angleščine žal ne srečamo ravno pogosto, zato je prevajalec prisiljen uporabiti druge strategije: frazem s podobnim pomenom in drugačno obliko, parafrazo, izpust ali v skrajni sili tudi dobesedni prevod. Univerzalnega recepta za izbiro ustrezne strategije ni, temveč je ta odvisna od raznih dejavnikov, denimo od konteksta, v katerem se frazem pojavi, morebitnih razlik v konotaciji ali rabi izhodiščnega in ciljnega frazema, sloga prevajalca, pri podnaslavljanju pa seveda tudi od časovnih in prostorskih omejitev.
Ključne besede: Frazem, idiom, prevajanje, podnaslavljanje, prevajalska strategija, prevodni premik
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 2474; Prenosov: 389
Celotno besedilo (2,41 MB) |
9. Vpliv sociolingvističnih dejavnikov pri prevajanju nominalnega naslavljanja iz angleščine v slovenščino (v filmih Hue and Cry in Indiscreet)Eva Rosič, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti, analizirati in primerjati izraze nominalnega naslavljanja pri prevajanju iz angleškega v slovenski jezik. Nominalno naslavljanje je naslavljanje s samostalnikom ter pridevnikom, ki samostalnik dopolnjuje. Ločimo formalne in neformalne oblike nominalnega naslavljanja. Na izraze naslavljanja in njihovo prevajanje vplivajo sociolingvistični dejavniki, kot so spol, starost in družbeni status. Vsak dejavnik sestavljajo različne skupine in člani teh skupin se glede na jezikovne zvrsti, ki jih uporabljajo, med seboj razlikujejo. Pri prevajanju je pomembno upoštevati tudi čustveno in družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom. Osebe v prijateljskem odnosu uporabljajo pogovorni jezik, narečja ali celo slengovske izraze, naslavljajo se z osebnim imenom ali vzdevkom. Med neznanci je vzpostavljen formalni odnos in uporabljajo splošni pogovorni jezik, naslavljajo se z vljudnostnimi izrazi. Pri prevajanju nominalnih izrazov so pomembni tudi kvalifikatorji oziroma pojasnila. V empiričnem delu naloge je podana analiza izrazov nominalnega naslavljanja iz filmov Hue and Cry (slo. Vik in krik) ter Indiscreet (slo. Nediskretna). Cilj naloge je ugotoviti vpliv sociolingvističnih dejavnikov pri prevajanju nominalnega naslavljanja iz angleščine v slovenščino.
Ključne besede: naslavljanje, nominalno naslavljanje, kvalifikatorji, sociolingvistični dejavniki, podnaslavljanje, jezikovne zvrsti
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1322; Prenosov: 192
Celotno besedilo (4,03 MB) |
10. Prevajanje pogovorne angleščine in slenga v podnapisih filma Gran TorinoŠpela Fleisinger, 2016, magistrsko delo Opis: Prevajanje slenga in pogovornih izrazov lahko za prevajalca velikokrat predstavlja izziv. Do potankosti mora poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot ciljnega jezika. Ciljna publika načeloma ne pozna jezika in kulture izhodiščnega jezika, zato je prevajalčeva naloga, da izlušči pomen in ga ustrezno prenese v ciljni jezik.
V magistrskem delu smo najprej opredelili pojme prevajanje, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje ter pogovorni jezik, sleng, kletve in psovke.
V empiričnem delu smo analizirali podnapise filma Gran Torino, pri čemer smo se osredinili na slengovske in pogovorne izraze ter izraze preklinjanja. V pomoč so nam bile metode avtorice Jolante Legaudaite, in sicer metoda ublažitve, stilistične kompenzacije in direktnega prenosa ter izpust. Ugotavljali smo pogostost in ustreznost uporabljenih metod v podnapisih ter za nekatere primere podali ustreznejše predloge.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, kletve, psovke, metode prevajanja slenga, avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, film Gran Torino
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1517; Prenosov: 123
Celotno besedilo (727,78 KB) |
