| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ameriški najstniški svet v specifiki podnaslavljanja filma Juno
Veronika Orešnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Film Juno, ki ga odlikujejo pikantni in zabavni dialogi, popelje slovenskega gledalca v ameriški najstniški svet. Film je kot najstniški upornik: drugačen, nemoralističen, obravnava številne najstniške probleme, vsebuje obilico slenga in humorja – sleherni delček filma je vzet iz najstniškega sveta. Prevajalec se mora zato potopiti v ta svet, da lahko razvozla prevajalske neznanke, prepletene s kulturnimi in jezikovnimi preprekami kot tudi z omejitvami podnaslavljanja. V diplomskem delu sem najprej pojasnila razlike med prevajanjem običajnih besedil in filmskih dialogov ter spregovorila o omejitvah, s katerimi se srečujejo prevajalci pri podnaslavljanju, in o strategijah podnaslavljanja. Tako kot Birgit Nedergaard-Larsen (1993) sem tudi jaz ločila kulturno specifične izraze na zunajjezikovne in znotrajjezikovne. Nadalje sem se osredotočila na značilnosti besednih figur, predvsem primere/komparacije, metafore, aliteracije in aluzije, ter na strategije njihovega prevajanja v slovenščino. Opravila sem pregled slovenskega slenga, od teoretičnih izhodišč slovenskih jezikoslovcev in vpliva srbohrvaščine, nemščine in angleščine na slovenski sleng, do zaključka z novejšim razvojem internetnega slenga in izkoriščanjem slenga za oglaševalske namene. Na osnovi natančne analize slenga v filmu Juno, sem pojasnila nekatere značilnosti ameriškega slenga in se ob tem ozrla na slovenski prevod filma. Tu sem se osredotočila na vplive ameriškega slenga na slovenskega, njuno primerjavo ter razlike med izvirnim dialogom in prevodom. Osrednji del diplomskega dela pa je predstavljala analiza posameznih problemov, ob katerih sem iskala nove, ustreznejše rešitve. Prevajalske probleme sem obravnavala po naslednjih osnovnih kategorijah: kulturno specifični izrazi, besedne figure in sleng. V primerih sem se osredotočila predvsem na prevajanje aluzij in figurativnega slenga, saj sta bili ti področji doslej deležni le malo pozornosti v slovenskem jezikoslovju in prevajalski teoriji.
Ključne besede: podnaslavljanje, kultura, sleng, besedne figure, aluzije
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3067; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (787,05 KB)

2.
TRAINSPOTTING: PRIMERJAVA PREVODOV PREKLINJANJA V LITERATNEM DELU IN FILMSKIH PODNAPISIH
Katarina Fekonja, 2010, diplomsko delo

Opis: Žaljiv jezik, kot so kletvice in psovke, ima v vsaki kulturi različne jezikovne preference in vzorce ter ne bi ga smeli obravnavati kot nekaj barbarskega, temveč kot del jezikovne kulture. Žaljiv jezik se uporablja v številnih literarnih delih in filmih, kar pa predstavlja težavo za prevajalce. Največja težava slovenskega jezika leži v tem, da naš pristni žaljiv jezik ne izrazi istega tona, registra in intenzivnosti napisanih ali izgovorjenih besed izvornega besedila. V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli prikazati žaljiv jezik s stališča uporabe, družbene vpetosti, cenzure in prevoda. V empiričnem delu smo analizirali slovenski prevod romana in filma (oba polna žaljivega jezika) Irvina Welsha — Trainspotting. S tem delom smo želeli ugotoviti možne razlike med prevodoma žaljivega jezika v knjižnem delu in filmskih podnapisih. Žaljiv jezik je nekaj, kar ne moremo prevajati dobesedno, saj mora prevod upoštevati družbeno-kulturni kontekst ciljnega jezika, da bi pri ciljni publiki dosegli isti učinek, kot ga je doseglo izvorno besedilo.
Ključne besede: prevod, Trainspotting, žaljiv jezik, knjižni prevod, filmsko podnaslavljanje, glosar
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2780; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (883,15 KB)

3.
OBDELAVA PODNAPISOV V DIGITALNEM VIDEU
Tadej Pešl, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo razvili aplikacijo za manipulacijo video vsebin, ki omogoča predvajanje video datotek (multimedijski predvajalnik), dodajanje podnapisov ter s pomočjo osnovnih algoritmov tudi odstranjevanje vgrajenih podnapisov iz digitalnega videa. Uporabnik interaktivno določi parametre odstranjevanja, program pa nato zaznane piksle obnovi s pomočjo pikslov iz okolice ter v ločeno datoteko shrani časovne intervale, v katerih zazna podnapise. Ključna elementa diplomske naloge sta bila pregled najosnovnejših postopkov za zaznavo ter odstranjevanje podnapisov in na le-teh temelječa implementacija preprostega orodja z opisano funkcionalnostjo.
Ključne besede: obdelava videa, DirectShow, podnaslavljanje videa, obdelava slike, retuširanje, zaznava robov v sliki
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 2352; Prenosov: 305 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (12,90 MB)

4.
NAČELA PODNASLAVLJANJA NA PRIMERU FILMA ZBOGOM, LENIN!
Janja Vogrin, 2011, diplomsko delo

Opis: Avdiovizualno prevajanje, kamor štejemo podnaslavljanje in sinhronizacijo, je relativno novo prevajalsko področje, ki se še razvija. S širjenjem množičnih medijev, ki omogočajo medkulturno izmenjavo, pa so se že pred leti pojavile težnje po poenotenju določenih standardov pri prevajanju filmov in oddaj, ki bi veljali po vsej Evropi. Ker Slovenija spada med države, ki se običajno odločajo za podnaslavljanje, smo jih v diplomskem delu še posebej izpostavili. Najprej smo opredelili obe obliki avdiovizualnega prevajanja in ju med seboj primerjali, v nadaljevanju pa smo predstavili različne vrste podnaslavljanja. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje opisali nejezikovna oz. medijska in jezikovna oz. lingvistična načela, v empiričnem delu pa smo med seboj primerjali po eno različico profesionalnih in amaterskih podnapisov filma Zbogom, Lenin! (izv. Good bye, Lennin!) in ugotavljali, v kolikšni meri sledijo načelom podnaslavljanja, katerim načelom dajejo prednost in ali profesionalni prevajalec dejansko v večji meri zavedno upošteva ta načela. Ugotovili smo, da je skladno z našimi pričakovanju profesionalni prevajalec večini načel bolj dosledno sledil kot amaterski prevajalec, prednost pa so vsekakor imela jezikovna načela.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, sinhronizacija, vrste podnaslavljanja, načela podnaslavljanja, film Zbogom, Lenin!
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2901; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Problematika prevajanja kulturnospecifičnih prvin v angleškem filmu Ena, dva, tri
Martina Žabot, 2011, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje predstavlja pomembno področje prevajanja. Film Ena, dva, tri je igriva komedija o ameriškem poslovnežu v Zahodnem Berlinu po hladni vojni. Pomembno vlogo v filmu igra humor, ki temelji na kulturnih razlikah, jezik v filmu predstavlja orodje za doseganje humorja. Prevajalec je soočen s številnimi omejitvami, ki zadevajo podnaslavljanje, jezik in kulturo. Pomembna je razlika med govorjenim jezikom in hitrostjo branja gledalca, poleg tega mora prevajalec upoštevati tudi omejitve pri podnaslavljanju, kot sta omejeno število znakov v podnapisih in dolžina podnapisov. V diplomskem delu sem pojasnila razlike med prevajanjem običajnih besedil in filmskih dialogov, predstavila strategije podnaslavljanja ter spregovorila o omejitvah, s katerimi se srečujejo prevajalci pri podnaslavljanju. Osrednji del diplomskega dela je predstavljala analiza posameznih problemov v filmu Ena, dva, tri, prevajalske probleme sem obravnavala po naslednjih osnovnih kategorijah: kulturnospecifični izrazi, besedne figure, besedila pesmi ter pojav več jezikov v originalu in vprašanje prevajanja. Osredotočila sem se predvsem na prevajanje različnih besednih figur in skušala ugotoviti, kako so bili jezikovni problemi rešeni v slovenskem jeziku, in posledično, do kakšne mere je bil v prevodu ohranjen humor.
Ključne besede: podnaslavljanje, kultura, besedne figure
Objavljeno: 23.05.2011; Ogledov: 3162; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (958,52 KB)

6.
PODNASLAVLJANJE FILMA AMERICAN PIE GLEDE NA JEZIKOVNE ZVRSTI
Klara Anžič, 2012, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je posebna prevajalska dejavnost, ki zahteva tako jezikovno kot tudi tehnično znanje. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje komedije American Pie glede na jezikovne zvrsti, pri tem pa se osredinja predvsem na sleng, kletvice in psovke. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija skoposa, kriteriji kakovostnega podnaslavljanja in jezikovne zvrsti slovenskega jezika, empirični del pa zajema analizo prevajanja jezikovnih zvrsti (slenga, kletvic, psovk in vulgarizmov) z vidika teorije skoposa in kriterijev kakovostnega podnaslavljanja.
Ključne besede: podnaslavljanje, sleng, kletvice, psovke, skopos
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1657; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (489,91 KB)

7.
PREVODI POIMENOVANJ MITOLOŠKIH BITIJ V ROMANU J. R. R. TOLKIENA "HOBBIT" IN V ISTOIMENSKEM FILMU
Neža Gajšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno prevajanje poimenovanj mitoloških bitij v romanu J. R. R. Tolkiena »Hobit« in istoimenskem filmu. Namen je opozoriti na pomembnost prevajalčevega poznavanja mitologije in preverjanje že obstoječih prevodov, če le-ti obstajajo, zlasti, kadar gre za dela istega avtorja, književna dela pa so med seboj tematsko povezana. Velika odstopanja smo opazili med prevodi poimenovanj bitij v književnem prevodu in podnapisih filma, predvsem smo prepoznali kontekstualno neustreznost v književnem prevodu. Podrobnejša analiza je pokazala, da je književni prevajalec »Hobita«, Dušan Ogrizek, pri prevajanju poimenovanj uporabljal adaptacijo, medtem ko so prevodi v uradnih podnapisih predvsem sposojenke. V drugem delu magistrskega dela je predstavljena primerjalna analiza uradnih (profesionalnih) in neuradnih (ljubiteljskih) podnapisov filma »Hobit: Nepričakovano potovanje«. Predpostavljali smo, da se bodo največja odstopanja pojavljala v neuradnih podnapisih, predvsem z vidika slovnice in pomena, ustreznost podnapisov pa smo preverili z upoštevanjem standardov za podnaslavljanje. Izkazalo se je, da se v neuradnih podnapisih res pojavlja največ napak, ki so lahko posledica prevajalčevega nerazumevanja izvirnika in neupoštevanje ciljne skupine, ki ji je končni prevod pravzaprav namenjen, tj. gledalcem.
Ključne besede: Hobit, mitološka bitja, književni prevod, podnaslavljanje, standardi podnaslavljanja, neuradni (ljubiteljski) podnapisi
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 517; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Enojezično podnaslavljanje slovenskega narečnega filma
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: slovenščina, jezik filmov, podnaslavljanje
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 886; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Prevajanje mitoloških izrazov pri podnaslavljanju serije Nadnaravno
Lucija Korošec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno prevajanje mitoloških izrazov v profesionalnih in ljubiteljskih podnapisih ameriške serije Nadnaravno (Supernatural). Mitologija je del zgodovine in kulture naroda, zato so mitološki izrazi obravnavani kot kulturno zaznamovani izrazi. Prevodi izrazov so bili analizirani po prevajalskih strategijah kulturno zaznamovanih izrazov Diaza Cintasa in Santamarie Guinot. Namen analize je bil ugotoviti razliko med prevajanjem izrazov profesionalnega in ljubiteljskega prevajalca. Predvideno je bilo, da ljubiteljski prevajalec ne bo toliko časa namenil težje prevedljivim mitološkim izrazom, saj je njegov namen čim prej po izidu novega dela serije posredovati vsebino občinstvu, ki ne razume jezika. Zato se bo pri težje prevedljivih izrazih držal rabe sposojenke. Po drugi strani pa je bilo pričakovano, da se bo profesionalni prevajalec bolj posvetil izvoru in vsebini izraza ter njegov pomen bolj približal slovenskemu občinstvu. S tem namenom je bila narejena tudi podrobnejša analiza mitoloških bitij, ki se pojavljajo v seriji. Ugotovljeno je bilo, da se mitološki izrazi v seriji med seboj razlikujejo glede na razširjenost. Pri izrazih, ki so del angleškega jezika, nimajo pa ustreznice v slovenskem jeziku, je bila največja razlika med ljubiteljskim in profesionalnim prevajalcem. Ljubiteljski prevajalec je v takih primerih uporabljal predvsem sposojenko in kalk, profesionalni pa se je z uporabo različnih strategij potrudil izraze približati občinstvu.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, ljubiteljski podnapisi, prevajanje mitoloških izrazov, prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov, Nadnaravno (Supernatural)
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1646; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
PREVAJANJE BESEDNE FIGURE PRIMERE V FILMU FORREST GUMP
Denis Furek, 2013, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je posebna kategorija prevajanja, pri kateri se avtorji srečujejo tako z prostorskimi kot časovnimi omejitvami in morajo biti zaradi tega še posebej spretni ter iznajdljivi. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje na podlagi ameriškega filma Forrest Gump, pri čemer se osredotoča na prevajanje besedne figure primere v posameznih podnaslovih. V teoretičnem delu so podrobneje opisana pravila in načela podnaslavljanja, besedna figura primera in film Forrest Gump. Empirični del pa zajema analizo posameznih primerov besedne figure v podnaslovih in primerjavo izvirnih različic podnaslovov s slovenskimi podnaslovi.
Ključne besede: podnaslavljanje, Forrest Gump, besedna figura primera
Objavljeno: 09.04.2015; Ogledov: 1112; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (375,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici