Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) v Evropi in Aziji velja za enega najbolj ekonomsko škodljivih organizmov, saj povzroča veliko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj in izbiro habitata vplivajo številni abiotski dejavniki. Podrobne informacije o vplivu teh dejavnikov bodo pripomogle k izboljšanju načrtovanju upravljanja z gozdovi in zmanjšanju števila napadov na živa drevesa. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv temperature in osvetljenosti površine skorje na izbiro habitata I. typographus na samem hlodu. Laboratorijski poskus smo izvedli pod različnimi temperaturnimi in svetlobnimi razmerami. Iskali smo razlike v naselitvi z vrsto I. typographus med osvetljenim in senčnim delom hloda. Hlode smo samo z ene strani osvetljevali z različnima reflektorjema. Pri osvetljevanju s halogenskim reflektorjem smo dobili svetlobni in temperaturni gradient. Pri osvetljevanju z LED reflektorjem pa smo izključili vpliv temperature in dobili zgolj svetlobni gradient. Na podlagi prisotnosti rovnih sistemov smo določili povprečno število in delež naselitve z I. typographus. Ugotovili smo, da je velik delež lubadarjev raje zavrtal v osvetljeni del hloda, kjer je bila temperatura površine skorje višja kot na senčni strani hloda. V pogojih, kjer je temperatura na površini skorje bila po celotnem hlodu enaka, smo ugotovili, da je večina lubadarjev za naselitev prav tako raje izbrala osvetljeno stran. Ugotovili smo tudi, da se je delež naselitve rahlo povečeval z višanjem temperature na površini skorje, kar pa ni bilo statistično značilno.
Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, izbira habitata, temperatura, osvetlitev
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1480; Prenosov: 93
Celotno besedilo (866,83 KB)

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, je ekološko in ekonomsko pomembna vrsta v evropskih gozdovih. Z ekološkega vidika je pomemben, ker predstavlja prvo stopnjo v dekompoziciji oslabele ali bolne smreke. Kot drevesni parazit pa povzroča veliko ekonomsko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj vplivajo abiotski dejavniki, kot je npr. temperatura, in tudi biotski dejavniki, kot je debelina skorje, predvsem pa lubadarjevi plenilci in parazitoidi. Raziskava je bila izvedena v altimontanskem pasu Slovenije (Pohorje), kjer je v gozdovih precej smreke in kjer so potencialna območja za pojavljanje množičnih napadov I. typographus. Ugotavljali smo vpliv temperature na naselitev podrte smreke in hitrost razvoja vrste I. typographus. Poleg tega smo analizirali združbo, ki naseljuje skorjo sveže podrte smreke, kar je posledica predhodne naselitve osmerozobega smrekovega lubadarja. Preverjali smo, kateri so glavni plenilci in parazitoidi vrste I. typographus. Preverjali smo vpliv nadmorske višine (temperature), tipa gozda in leta vzorčenja na gostoto naselitve vzorčnih dreves s podlubniki ter njihovimi plenilci in parazitoidi, kot tudi na diverziteto omenjenih skupin. Poleg tega smo ugotavljali vpliv naravnih sovražnikov na populacijo vrste I. typographus. Povprečne dnevne temperature v obdobju od sredine maja do konca avgusta se na naših lokacijah gibljejo med 13,1 in 15,5 °C. Debelina skorje vzorcev je bila med 4 in 7 mm. Ugotovili smo, da se temperatura v mikrohabitatu, ki ga naseljuje preiskovana vrsta, od temperature zraka v okolici razlikuje za do 3 °C. Tudi med mikrolokacijami na enem drevesu obstajajo razlike do 2,3 °C, ki so posledica različne ekspozicije in osenčenosti različnih delov debla. Osmerozobi smrekov lubadar izbira dele skorje z višjo temperaturo in se v takšnih mikroklimatskih razmerah tudi hitreje razvija (pozitivna korelacija med temperaturo in številom odraslih I. typographus). Povprečna vsota efektivnih temperatur, ki jo potrebuje za zaključek generacije, znaša 661 stopinj dni. Ugotovili smo tudi, da število osebkov I. typographus pada z naraščanjem debeline skorje, kar pa ni bilo statistično značilno. Na lokaciji Kladje (nadmorska višina 1304 m) je v letu raziskave osmerozobi smrekov lubadar razvil eno generacijo. Razvoj je trajal od 60 do 86 dni (povprečno 73 dni). Našli smo 62 vrst, ki naseljujejo podrto smreko v prvem letu naseljevanja. Od tega je bilo 9 vrst podlubnikov, 12 vrst parazitoidov in 27 vrst plenilcev podlubnikov. Najštevilnejša vrsta je bila I. typographus s 5216 osebki. Identificirali smo plenilski in parazitoidni kompleks omenjene vrste. Najpomembnejši plenilci so Thanasimus formicarius (Coleoptera) (83 osebkov) in vrste iz rodov Medetera (88 osebkov) in Lonchaea (170 osebkov) (Diptera). Daleč najpogostejši parazitoid je bil s 1072 osebki Roptrocerus xylophagorum (Hymenoptera). Ugotovili smo še, da se je število plenilcev in parazitoidov v drugem letu raziskave povečalo. Pokazalo se je tudi, da je diverziteta parazitoidov nižja na višjih nadmorskih višinah in v smrekovi monokulturi. I. typographus izletava iz skorje sočasno z najpogostejšim parazitoidom R. xylophagorum, medetem ko plenilci izletijo z enotedenskim zamikom. Plenilci in parazitoidi pomembno vplivajo na populacijo I. typographus, saj jo v prvem letu raziskave zmanjšajo za 40 %, v drugem pa celo za 68 %. 50-odstotno k smrtnosti prispevajo plenilci, 12-odstotno pa parazitoidi.
Ključne besede: podlubniki, Scolytinae, Ips typographus, temperatura, plenilci, Thanasimus formicarius, parazitoidi, Hymenoptera
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 2712; Prenosov: 299
Celotno besedilo (6,07 MB)