1. Vpliv temperature in svetlobe na izbiro habitata osmerozobega smrekovega lubadarja (ips typographus)Maja Muhič, 2019, magistrsko delo Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) v Evropi in Aziji velja za enega najbolj ekonomsko škodljivih organizmov, saj povzroča veliko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj in izbiro habitata vplivajo številni abiotski dejavniki. Podrobne informacije o vplivu teh dejavnikov bodo pripomogle k izboljšanju načrtovanju upravljanja z gozdovi in zmanjšanju števila napadov na živa drevesa. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv temperature in osvetljenosti površine skorje na izbiro habitata I. typographus na samem hlodu. Laboratorijski poskus smo izvedli pod različnimi temperaturnimi in svetlobnimi razmerami. Iskali smo razlike v naselitvi z vrsto I. typographus med osvetljenim in senčnim delom hloda. Hlode smo samo z ene strani osvetljevali z različnima reflektorjema. Pri osvetljevanju s halogenskim reflektorjem smo dobili svetlobni in temperaturni gradient. Pri osvetljevanju z LED reflektorjem pa smo izključili vpliv temperature in dobili zgolj svetlobni gradient. Na podlagi prisotnosti rovnih sistemov smo določili povprečno število in delež naselitve z I. typographus. Ugotovili smo, da je velik delež lubadarjev raje zavrtal v osvetljeni del hloda, kjer je bila temperatura površine skorje višja kot na senčni strani hloda. V pogojih, kjer je temperatura na površini skorje bila po celotnem hlodu enaka, smo ugotovili, da je večina lubadarjev za naselitev prav tako raje izbrala osvetljeno stran. Ugotovili smo tudi, da se je delež naselitve rahlo povečeval z višanjem temperature na površini skorje, kar pa ni bilo statistično značilno. Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, izbira habitata, temperatura, osvetlitev Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1480; Prenosov: 93 Celotno besedilo (866,83 KB) |
2. Številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)Nastja Mencinger, 2018, magistrsko delo Opis: Velikost populacije osmerozobega smrekovega lubadarja (I. typographus) (Coleoptera: Scolytinae) lahko ocenjujemo po različnih metodah. Ena od teh je uporaba feromonskih pasti. Z njihovo pomočjo lahko iz gozda odstranimo veliko število ciljnih osebkov (I. typographus). V pasti pa se ujamejo tudi neciljne žuželke – gre namreč za prestrezne pasti, v katere se po naključju zaletijo predvsem tiste žuželke, ki jih privlači vonj feromonov I. typographus in vonj po razkroju živali. Med njih spadajo plenilci in parazitoidi smrekovega lubadarja in drugi saproksilni hrošči, ki predstavljajo pomemben element gozdnih ekosistemov in vplivajo na dinamiko populacij podlubnika. Z masovnim lovom lubadarjev iz ekosistema odstranimo tudi njihove plenilce in parazitoide, kar lahko celo podaljša izbruh lubadarjev. V magistrski nalogi nas je zanimala številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti. Raziskava je potekala leta 2016 na Hrvaškem, na območju Žitnik (občina Gospič). Uporabili smo tri tipe pasti - Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past s 6 posodami in Lindgrenova večlijakasta past z 12 posodami, ki so bile opremljene s feromonom za vrsto I. typographus (Pheroprax®). Z vstavljanjem mrežic, z velikostjo odprtine 5 mm, nad zbirne posode v polovico feromonskih pasti smo skušali ugotoviti, ali takšna modifikacija pasti vpliva na zmanjšanje stranskega ulova. Za testiranje vpliva pasti in prisotnosti mreže nad zbirno posodo smo uporabili posplošen linearni mešan model (angl. Generalized linear mixed model – GLMM) na osnovi negativne binomske porazdelitve in izračunali indeks specifičnosti pasti (Specificity index). Ugotovili smo, da pasti, ki so modificirane z mrežo, ulovijo manjše število I. typographus, razen v primeru Theysohnove pasti, ki je ulovila enako število ciljnih osebkov. Pasti z mrežo ulovijo statistično značilno manj neciljnih osebkov velikosti nad 6 mm. Pri kategorijah velikosti pod 4 mm in med 4 in 6 mm je viden vpliv tipa pasti, medtem ko mreža ni imela vpliva na količino ulova. Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, kairomoni, feromonske pasti, Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past, plenilci, parazitoidi Objavljeno v DKUM: 11.12.2018; Ogledov: 1635; Prenosov: 96 Celotno besedilo (2,24 MB) |
3. Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus (L.)) in z njim povezana subkortikalna entomofavna navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) v altimontanskem pasu SlovenijeJan Podlesnik, 2016, doktorska disertacija Opis: Osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, je ekološko in ekonomsko pomembna vrsta v evropskih gozdovih. Z ekološkega vidika je pomemben, ker predstavlja prvo stopnjo v dekompoziciji oslabele ali bolne smreke. Kot drevesni parazit pa povzroča veliko ekonomsko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj vplivajo abiotski dejavniki, kot je npr. temperatura, in tudi biotski dejavniki, kot je debelina skorje, predvsem pa lubadarjevi plenilci in parazitoidi. Raziskava je bila izvedena v altimontanskem pasu Slovenije (Pohorje), kjer je v gozdovih precej smreke in kjer so potencialna območja za pojavljanje množičnih napadov I. typographus. Ugotavljali smo vpliv temperature na naselitev podrte smreke in hitrost razvoja vrste I. typographus. Poleg tega smo analizirali združbo, ki naseljuje skorjo sveže podrte smreke, kar je posledica predhodne naselitve osmerozobega smrekovega lubadarja. Preverjali smo, kateri so glavni plenilci in parazitoidi vrste I. typographus. Preverjali smo vpliv nadmorske višine (temperature), tipa gozda in leta vzorčenja na gostoto naselitve vzorčnih dreves s podlubniki ter njihovimi plenilci in parazitoidi, kot tudi na diverziteto omenjenih skupin. Poleg tega smo ugotavljali vpliv naravnih sovražnikov na populacijo vrste I. typographus. Povprečne dnevne temperature v obdobju od sredine maja do konca avgusta se na naših lokacijah gibljejo med 13,1 in 15,5 °C. Debelina skorje vzorcev je bila med 4 in 7 mm. Ugotovili smo, da se temperatura v mikrohabitatu, ki ga naseljuje preiskovana vrsta, od temperature zraka v okolici razlikuje za do 3 °C. Tudi med mikrolokacijami na enem drevesu obstajajo razlike do 2,3 °C, ki so posledica različne ekspozicije in osenčenosti različnih delov debla. Osmerozobi smrekov lubadar izbira dele skorje z višjo temperaturo in se v takšnih mikroklimatskih razmerah tudi hitreje razvija (pozitivna korelacija med temperaturo in številom odraslih I. typographus). Povprečna vsota efektivnih temperatur, ki jo potrebuje za zaključek generacije, znaša 661 stopinj dni. Ugotovili smo tudi, da število osebkov I. typographus pada z naraščanjem debeline skorje, kar pa ni bilo statistično značilno. Na lokaciji Kladje (nadmorska višina 1304 m) je v letu raziskave osmerozobi smrekov lubadar razvil eno generacijo. Razvoj je trajal od 60 do 86 dni (povprečno 73 dni). Našli smo 62 vrst, ki naseljujejo podrto smreko v prvem letu naseljevanja. Od tega je bilo 9 vrst podlubnikov, 12 vrst parazitoidov in 27 vrst plenilcev podlubnikov. Najštevilnejša vrsta je bila I. typographus s 5216 osebki. Identificirali smo plenilski in parazitoidni kompleks omenjene vrste. Najpomembnejši plenilci so Thanasimus formicarius (Coleoptera) (83 osebkov) in vrste iz rodov Medetera (88 osebkov) in Lonchaea (170 osebkov) (Diptera). Daleč najpogostejši parazitoid je bil s 1072 osebki Roptrocerus xylophagorum (Hymenoptera). Ugotovili smo še, da se je število plenilcev in parazitoidov v drugem letu raziskave povečalo. Pokazalo se je tudi, da je diverziteta parazitoidov nižja na višjih nadmorskih višinah in v smrekovi monokulturi. I. typographus izletava iz skorje sočasno z najpogostejšim parazitoidom R. xylophagorum, medetem ko plenilci izletijo z enotedenskim zamikom. Plenilci in parazitoidi pomembno vplivajo na populacijo I. typographus, saj jo v prvem letu raziskave zmanjšajo za 40 %, v drugem pa celo za 68 %. 50-odstotno k smrtnosti prispevajo plenilci, 12-odstotno pa parazitoidi. Ključne besede: podlubniki, Scolytinae, Ips typographus, temperatura, plenilci, Thanasimus formicarius, parazitoidi, Hymenoptera Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 2712; Prenosov: 299 Celotno besedilo (6,07 MB) |
4. SPREMLJANJE INTENZIVNOSTI NASELITVE PODLUBNIKOV PO TRETIRANJU SMREKE S SALICILNO KISLINOJožica Černogoj, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Anatomija lubja in fiziološko stanje potencialnega gostiteljskega drevesa so ključni za uspešen razvoj podlubnikov, ki so najpogostejši škodljivci navadne smreke v Evropi. V predstavljenem terenskem poskusu smo nanesli 100 mM salicilne kisline (SK) na odseke debla navadne smreke [Picea abies (L.) Karst.] v višini od 0,1 do 5 m. Drevesa smo tri dni kasneje načrtno izpostavili osmerozobemu smrekovemu lubadarju [Ips typographus L. (Col., Scolytidae)], z namenom proučiti vpliv nanosa SK na intenzivnost kolonizacije podlubnikov pod naravnimi pogoji. Pri drevesih, ki smo jih predhodno tretirali s SK, smo določili signifikantno manj vhodnih odprtin kot tudi manjše število krajših materinskih hodnikov v primerjavi s kontrolnim lubjem. Raziskave potrjujejo, da eksogeni nanos SK poveča odpornost in zmanjša umrljivost dreves pri napadu podlubnikov. Uporaba eksogene SK bi tako lahko zagotovila trajnejšo in ekološko sprejemljivejšo rešitev dreves pred škodljivci. Ključne besede: navadna smreka / podlubniki / salicilna kislina / kolonizacija / spremljanje naleta / morfometrične analize lubja. Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 2249; Prenosov: 91 Celotno besedilo (1,70 MB) |