| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Podjetniška demografija in značilnosti podjetništva mladih : Slovenski podjetniški observatorij 2023
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Dijana Močnik, 2024

Opis: V okviru Slovenskega podjetniškega observatorija 2023 smo proučevali demografijo slovenskih podjetij in značilnosti podjetništva mladih v Sloveniji in primerjalno z Evropo. Kot vsako leto, smo tudi tokrat v prvem delu raziskave Slovenskega podjetniškega observatorija analizirali demografske značilnosti slovenskih podjetij, medtem ko smo drugi del posvetili aktualni temi tako v slovenskem kot evropskem gospodarstvu, analizi podjetništva mladih. Demografska analiza je bila usmerjena v razumevanje profilov slovenskih podjetij na podlagi različnih kriterijev, kot so število podjetij, njihova velikost, ustvarjen prihodek, stroški dela in dodana vrednost, razčlenjeno po dejavnosti, regiji in velikosti podjetja. Proučevanje značilnosti podjetništva mladih je zagotovilo vpogled v dinamiko podjetništva v izbrani ciljni skupini z namenom oblikovanja učinkovitih ukrepov spodbujanja razvoja podjetništva mladih.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, podjetništvo mladih, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (12,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij : slovenski podjetniški observatorij 2018
Dijana Močnik, Mojca Duh, Katja Crnogaj, 2019, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Podjetniška demografija in značilnosti startup in scaleup podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2022
Matej Rus, Dijana Močnik, Katja Crnogaj, 2023

Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2021 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti startup in scaleup podjetij. Osredotočili smo se predvsem na proučevanje nihovih značilnosti, potreb in izzivov, saj podjetja na začetku razvoja in pri prehodu v rast potrebujejo največ podpore in spodbud. Proučili smo njihov strateški pomen, naredili mednarodno primerjavo startup in scaleup podjetij, analizirali podporno okolje zanje ter na osnovi primarne raziskave med njimi podali ključne značilnosti ter priporočila za njihovo podporo in razvoj v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, startup podjetja, scaleup podjetja, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (12,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Podjetniška demografija in značilnosti digitalizacije malih in srednje velikih podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2021
Barbara Bradač Hojnik, Ivona Huđek, Dijana Močnik, 2022

Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2020 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti digitalizacije z vidika gospodarstva. Osredotočili smo se predvsem na vidik malih in srednje velikih podjetij, saj le-ta potrebujejo največ podpore in spodbud za uspešno izvedbo digitalizacije. Najprej smo podali pregled značilnosti procesa digitalizacije, njegov vpliv na podjetja ter značilnosti digitalnih strategij in strateške podpore digitalizaciji na ravni Evropske unije in Slovenije ter pregled uvrstitve Slovenije na različnih lestvicah, ki merijo digitalizacijo. Nato smo analizirali rezultate primarne raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi podjetji in podpornim okoljem za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, digitalizacija, strategije in politike, mala in srednje velika podjetja, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 1031; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slovenska podjetja in značilnosti poslovnega prestrukturiranja : Slovenski podjetniški observatorij 2020
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Karin Širec, 2021

Opis: V prvem delu raziskave smo se posvetili temeljni poslovni demografiji slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2019 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V Sloveniji moramo spodbujati ustanavljanje novih podjetij s potencialom rasti in rast obstoječih podjetij. Pomembno pa je tudi razumeti, da morajo biti tudi obstoječa podjetja nenehno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi in se permanentno prilagajati spremenjenim pogojem poslovanja, kar je druga tema letošnjega podjetniškega observatorija, kjer razpravljamo o prestrukturiranju podjetij. Da bi dobili čim boljši vpogled v procese poslovnega prestrukturiranja v Sloveniji, smo izvedli tudi primarno raziskavo med malimi in srednje velikimi podjetji ter eksperti podpornega okolja za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prestrukturiranje, poslovno, finančno in strateško prestrukturiranje, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 1361; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Podjetniki na družbenih omrežjih
Barbara Golob, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetniki iskoriščajo prednosti družbenih omrežij pri trženju in poslovanju s tesnim in donosnim odnosom z vrstniki, partnerji in strankami. Tako je nastal sodobni poklic vplivništvo oziroma influencerstvo, ki je za mnoge mlade zanimiva karierna izbira. Vplivneži so spletni blogerji, Instagramerji in YouTuberji, ki na množice vplivajo s svojim mišljenjem, početjem in dejanji, ki jih prikazujejo na družbenih omrežjih. V diplomskem projektu smo opredelili pojme podjetništvo, podjetnik, njihove značilnosti in osebnostne lastnosti ter predstavili podjetništvo v Sloveniji. Predstavili smo najbolj priljubljena družbena omrežja, slovenske ter tuje digitalne podjetnike. V empiričnem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na vplivneže v Sloveniji. Ugotavljali smo njihov namen uporabe družbenih omrežij, razloge za uresničenje poslovne ideje, osebnostne lastnosti, ključne dejavnike za uspeh, prednosti in slabosti podjetništva na družbenih omrežjih, ter ključna dejavnika, ki onemogočata uresičitev poslovne ideje. Rezultati kažejo, da podjetništvo na družbenih omrežjih najbolj zanima populacijo do 35 let, ki so digitalni podjetniki postali zaradi želje po neodvisnosti in samostojnosti na delovnem mestu. Digitalni podjetniki so inovativni in učinkoviti, kot ključni dejavnik za uspeh pa navajajo kreativnost ter interakcijo s sledilci. Zaključili smo, da je za razumevanje podjetnikov na družbenih omrežjih potrebno tej temi nameniti več pozornosti.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, digitalni podjetniki, vplivneži, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1548; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (752,59 KB)

7.
Podpora socialnega podjetništva v sloveniji s študijo primera
Ina Kek Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaključna naloga govori o socialnem podjetništvu. Za to temo smo se odločili, saj nam je bila nepoznana in smo želeli izvedeti več. V prvem delu smo razjasnili pojem podjetništvo in socialno podjetništvo. Nadaljevali smo z zastavljanjem ciljev glede diplomske naloge: seznanjenost glede socialnega podjetništva v Sloveniji in evropskih državah, začetki socialnega podjetništva v Sloveniji, torej zgodovino socialnega podjetništva. Analizirali smo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti socialnega podjetništva. Pri analizi smo ugotovili, da ima socialno podjetništvo kar nekaj pregrad, ki jih ovirajo pri razvoju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na razlike v politiki na področju socialnega podjetništva v Evropski Uniji Osredotočili smo se na politiko na področju socialnega podjetništva v Sloveniji in povzeli zakonodajno strukturo med leti 2011-2018. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na podporo, ki jo ima socialno podjetništvo v Sloveniji. Pri socialnem podjetništvu je na začetku možno dobiti razne finančne pomoči, ki pomagajo pri zagonu novega podjetja. Opravili smo analizo izbranega primera, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom. Analizirali smo Združenje socialnega podjetništva Slovenije. Intervjuvali smo Mojco Žganec Metelko, ki opravlja delo generalne sekretarke na Združenju. Gospa je s konkretnimi odgovori odgovorila na vprašanja, ter pojasnila dogajanje v socialnem podjetništvu V združenju želijo pomagati svojim članom na področju izobraževanja, raznih seminarjev, oddajanje svojih prostorov za mreženje socialnih podjetnikov med seboj, želijo biti glas socialnega podjetništva na ravni države. Pritegnilo nas je to, da so začeli iz čistega začetka, bili so med prvimi, ki so začeli na tem področju. Skozi leta so se nadgrajevali in poskušali nove stvari. Kljub temu, da niso imeli nikakršne podpore so ostali motivirani in delovni.
Ključne besede: Podjetništvo, socialno podjetništvo, socialni podjetniki, Združenje socialna ekonomija Slovenije, Evropska unija, Slovenija, rast.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1079; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (528,98 KB)

8.
Žensko podjetništvo v Šaleški dolini
Karmen Friškovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je bil preučiti žensko podjetništvo, predvsem pa se osredotočiti na podjetništvo žensk v Šaleški dolini. Najprej smo želeli izvedeti, kakšne so značilnosti podjetništva v Sloveniji, nato smo se osredotočili na raziskovanje ženskega podjetništva v Šaleški dolini, kot ga zaznavajo podjetnice, ki so sodelovale pri intervjujih, ki so sestavni del diplomskega projekta. V teoretičnem delu smo se seznanili s tem, kaj je podjetništvo, kakšne značilnosti imajo podjetniki in zakaj je podjetništvo pomembno za gospodarstvo. Navedli smo nekaj definicij različnih avtorjev, prav tako pa smo s pomočjo obstoječe literature opredelili značilnosti ženskega podjetništva v Sloveniji. Osredotočili smo se na razlike glede podjetništva po regijah, glede na spol in starost, glede na izobrazbo, dohodek, glede na velikost podjetij ter glede rasti podjetij. Zanimalo nas je tudi, po katerih lastnostih se moški – podjetniki razlikujejo od žensk – podjetnic. V empiričnem delu smo intervjuvali štiri podjetnice iz Šaleške doline, med katerimi sta bili dve podjetnici začetnici in dve uveljavljeni podjetnici, glede na starost njihovega podjetja – postavili smo mejo 42 mesecev oziroma 3,5 leta, odkar so prvič prejele plačilo za opravljeno delo. Na takšen način smo želeli ugotoviti, kako podjetnice zaznavajo podjetništvo v Šaleški dolini, kakšne možnosti imajo ženske v primerjavi z moškimi in zakaj se odločajo za samostojno karierno pot, predvsem nas je zanimal motiv – zaradi zaznane priložnosti ali zaradi nuje. Na podlagi njihovih odgovorov smo opravili sintezo njihovih odgovorov, v kateri smo ugotovili, da podjetnice zaznavajo vedno več vključevanja žensk v podjetništvo in da se je podjetništvo v Šaleški dolini v zadnjih nekaj letih zelo razvilo. Za konec so intervjuvane podjetnice podale nekaj predlogov in priporočil za ženske, ki bi se v prihodnosti morda odločile za podjetniško pot in svetovale predvsem, da morajo ženske zaupati v svoje lastno znanje ter sposobnosti.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, značilnosti podjetništva v Sloveniji, razlike med podjetniki in podjetnicami, žensko podjetništvo v Šaleški dolini
Objavljeno v DKUM: 14.11.2018; Ogledov: 1235; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1022,41 KB)

9.
Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo : slovenski podjetniški observatorij 2017
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matjaž Denac, Dijana Močnik, 2018, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2016 ter primerjali ključne podatke za leto 2015 oziroma 2014 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2016 v celotnem gospodarstvu 124.058 podjetij, ki so zaposlovala 543.371 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2016 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2015 več kot četrtina podjetij (26,4 % ali 6,2 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (33,1 milijona). V EU-28 in Sloveniji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja predelovalnih dejavnosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2015 je znašala 51.086 evrov, v Sloveniji pa 32.694 evrov (skoraj 40 % manj). V drugem delu proučujemo kontekst krožnega gospodarstva z vidika izzivov in priložnosti za slovenska MSP. Opredeljujemo koncept krožnega gospodarstva, strateška izhodišča za prehod v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, problematiko merjenja krožnega gospodarstva in prikaz stanja in možnosti uporabe ekodizajna v slovenskih MSP na področju gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, krožno gospodarstvo, ekodizajn
Objavljeno v DKUM: 05.03.2018; Ogledov: 1970; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Slovenska podjetja in družbena odgovornost : Slovenski podjetniški observatorij 2016
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, 2017, znanstvena monografija

Opis: V prvem poglavju smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2015, nato pa smo za leto 2013 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2015 v celotnem gospodarstvu 127.373 podjetij, ki so zaposlovala 532.325 ljudi. Največ dodane vrednosti (7,4 milijarde evrov) in izvoza (16,6 milijarde evrov) so ustvarile predelovalne dejavnosti. V drugem poglavju proučujemo kontekst družbene odgovornosti na ravni podjetij in na nacionalni ravni v Sloveniji in EU, ki vključuje različne poslovne prakse, iniciative in ukrepe, s ciljem prispevanja k družbi in okolju, v katerem podjetja delujejo. Ugotavljamo, da je na tem področju podporno okolje v Sloveniji dobro razvito, vendar pa primanjkuje sodelovanja in povezovanja v skupen koncept družbene odgovornosti. Prikazujemo tudi stanje družbeno odgovornega angažiranja podjetij in, analiziramo prakse podjetij na tem področju.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, družbena odgovornost podjetij, implementacije družbeno odgovornega podjetništva
Objavljeno v DKUM: 10.03.2017; Ogledov: 2577; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 1.99 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici