Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovito analizo podjetniške demografije ter dinamike podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz. V prvem delu raziskave smo proučili ključne demografske značilnosti slovenskih podjetij, vključno z njihovim številom, velikostjo, prihodki, stroški dela in dodano vrednostjo, razčlenjeno po dejavnostih, regijah in velikostnih razredih. Drugi del raziskave se osredotoča na podjetja z različno stopnjo tehnološke intenzivnosti in na znanju temelječe storitve, s poudarkom na primerjavi Slovenije z EU. Posebej smo analizirali podjetja v različnih fazah življenjskega cikla, da bi prepoznali njihove konkurenčne prednosti, razvojne izzive ter priložnosti za nadaljnjo rast in inovacije. Na podlagi ugotovitev smo podali strateške usmeritve za izboljšanje podpornega okolja, spodbujanje inovacij, digitalne preobrazbe in internacionalizacije slovenskih podjetij, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, visokotehnološka podjetja, na znanju temelječa podjetja, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 17.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (12,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 70
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2020 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti digitalizacije z vidika gospodarstva. Osredotočili smo se predvsem na vidik malih in srednje velikih podjetij, saj le-ta potrebujejo največ podpore in spodbud za uspešno izvedbo digitalizacije. Najprej smo podali pregled značilnosti procesa digitalizacije, njegov vpliv na podjetja ter značilnosti digitalnih strategij in strateške podpore digitalizaciji na ravni Evropske unije in Slovenije ter pregled uvrstitve Slovenije na različnih lestvicah, ki merijo digitalizacijo. Nato smo analizirali rezultate primarne raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi podjetji in podpornim okoljem za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, digitalizacija, strategije in politike, mala in srednje velika podjetja, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 1158; Prenosov: 138
Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Podjetniki iskoriščajo prednosti družbenih omrežij pri trženju in poslovanju s tesnim in donosnim odnosom z vrstniki, partnerji in strankami. Tako je nastal sodobni poklic vplivništvo oziroma influencerstvo, ki je za mnoge mlade zanimiva karierna izbira. Vplivneži so spletni blogerji, Instagramerji in YouTuberji, ki na množice vplivajo s svojim mišljenjem, početjem in dejanji, ki jih prikazujejo na družbenih omrežjih. V diplomskem projektu smo opredelili pojme podjetništvo, podjetnik, njihove značilnosti in osebnostne lastnosti ter predstavili podjetništvo v Sloveniji. Predstavili smo najbolj priljubljena družbena omrežja, slovenske ter tuje digitalne podjetnike. V empiričnem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na vplivneže v Sloveniji. Ugotavljali smo njihov namen uporabe družbenih omrežij, razloge za uresničenje poslovne ideje, osebnostne lastnosti, ključne dejavnike za uspeh, prednosti in slabosti podjetništva na družbenih omrežjih, ter ključna dejavnika, ki onemogočata uresičitev poslovne ideje. Rezultati kažejo, da podjetništvo na družbenih omrežjih najbolj zanima populacijo do 35 let, ki so digitalni podjetniki postali zaradi želje po neodvisnosti in samostojnosti na delovnem mestu. Digitalni podjetniki so inovativni in učinkoviti, kot ključni dejavnik za uspeh pa navajajo kreativnost ter interakcijo s sledilci. Zaključili smo, da je za razumevanje podjetnikov na družbenih omrežjih potrebno tej temi nameniti več pozornosti.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, digitalni podjetniki, vplivneži, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1698; Prenosov: 136
Celotno besedilo (752,59 KB)

Opis: Namen dela diplomskega projekta je bil preučiti žensko podjetništvo, predvsem pa se osredotočiti na podjetništvo žensk v Šaleški dolini. Najprej smo želeli izvedeti, kakšne so značilnosti podjetništva v Sloveniji, nato smo se osredotočili na raziskovanje ženskega podjetništva v Šaleški dolini, kot ga zaznavajo podjetnice, ki so sodelovale pri intervjujih, ki so sestavni del diplomskega projekta. V teoretičnem delu smo se seznanili s tem, kaj je podjetništvo, kakšne značilnosti imajo podjetniki in zakaj je podjetništvo pomembno za gospodarstvo. Navedli smo nekaj definicij različnih avtorjev, prav tako pa smo s pomočjo obstoječe literature opredelili značilnosti ženskega podjetništva v Sloveniji. Osredotočili smo se na razlike glede podjetništva po regijah, glede na spol in starost, glede na izobrazbo, dohodek, glede na velikost podjetij ter glede rasti podjetij. Zanimalo nas je tudi, po katerih lastnostih se moški – podjetniki razlikujejo od žensk – podjetnic. V empiričnem delu smo intervjuvali štiri podjetnice iz Šaleške doline, med katerimi sta bili dve podjetnici začetnici in dve uveljavljeni podjetnici, glede na starost njihovega podjetja – postavili smo mejo 42 mesecev oziroma 3,5 leta, odkar so prvič prejele plačilo za opravljeno delo. Na takšen način smo želeli ugotoviti, kako podjetnice zaznavajo podjetništvo v Šaleški dolini, kakšne možnosti imajo ženske v primerjavi z moškimi in zakaj se odločajo za samostojno karierno pot, predvsem nas je zanimal motiv – zaradi zaznane priložnosti ali zaradi nuje. Na podlagi njihovih odgovorov smo opravili sintezo njihovih odgovorov, v kateri smo ugotovili, da podjetnice zaznavajo vedno več vključevanja žensk v podjetništvo in da se je podjetništvo v Šaleški dolini v zadnjih nekaj letih zelo razvilo. Za konec so intervjuvane podjetnice podale nekaj predlogov in priporočil za ženske, ki bi se v prihodnosti morda odločile za podjetniško pot in svetovale predvsem, da morajo ženske zaupati v svoje lastno znanje ter sposobnosti.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, značilnosti podjetništva v Sloveniji, razlike med podjetniki in podjetnicami, žensko podjetništvo v Šaleški dolini
Objavljeno v DKUM: 14.11.2018; Ogledov: 1328; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1022,41 KB)