1. Poslovni načrt za odprtje kozmetičnega salona za manikiro Rock your nailsMateja Vukota, 2022, diplomsko delo Opis: Vsakodnevno smo obkroženi z ljudmi, ki so sami podjetniki ali pa si to vsaj želijo biti. Posledično nam je pojem podjetništva poznan, vendar pogosto ne vemo, kje in predvsem kako bi začeli našo podjetniško pot v svetu, v katerem je podjetnikov že mnogo. Naš namen je bil sestaviti ustrezen poslovni načrt za odprtje kozmetičnega podjetje Rock your nails.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na pregled tako domače kot tudi tuje literature, ki nam je v pomoč pri spoznavanju pojmov, kot so podjetje, podjetnik in poslovni načrt. Slednji nam je tudi vodilo za zapis poslovnega načrta za kozmetični salon. V raziskovalnem delu smo predstavili že ustanovljeno kozmetično podjetje M – cosmetics, kjer so nam tudi omogočili eno izmed metod raziskovanja, intervju z direktorico podjetja. Le-ta nam je v veliko pomoč tako pri pisanju poslovnega načrta kot tudi pri odprtju lastnega podjetja. Z analizo odgovorov in dobljenih podatkov iz ankete smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja, ki so se navezovala na starost strank, storitve, ki si jih želijo obiskovati ter dejavnike, ki vplivajo na obisk storitve.
Skozi analizo rezultatov smo spoznali, katere so naše potencialne stranke in predvsem kaj si le-te želijo pri kozmetičnih salonih. Spoznali smo pomembnost poslovnega načrtovanja v večletnem obdobju, predvsem na področju širitve kozmetičnega salona. Naša ugotovitev je bila, da je poslovni načrt pomagal pri odprtju novega kozmetičnega salona Rock your nails.
Ključne besede: poslovni načrt, podjetje, podjetnik
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. Podjetniški kapital in poslovne priložnosti kot ključni dejavniki rasti podjetjaMilica Šćekić, 2024, magistrsko delo Opis: Kombinacija poslovnih priložnosti in podjetnikovega kapitala omogoča podjetju, da se prilagaja in uspeva na spreminjajočem se trgu, hkrati pa mu pomaga, da se izogne pastem nepričakovanih poslovnih izzivov. Podjetnikov kapital in poslovna priložnost sta ključna dejavnika rasti podjetja, saj omogočata ustvarjanje in izkoriščanje novih poslovnih potencialov. Podjetnikov kapital je ključen za začetno financiranje podjetja, zagotavljanje sredstev za nadaljnjo rast ter obstoj podjetja na trgu. Poleg tega, poslovne priložnosti predstavljajo potencialne tržne niše ali inovativne ideje, ki lahko privedejo do hitrejše širitve podjetja. Skupaj tvorita pomembno orodje, ki podjetju omogoča ustvarjanje konkurenčne prednosti in doseganje želenih ciljev rasti.
Z poudarkom na teoretičnih konceptih in empiričnih študijah je naloga analizirala kako so podjetniki prepoznavali, izkoriščali in izkazovali svoj kapital v korist rasti podjetja, ter kakšen vpliv so imele poslovne priložnosti na podjetnikov kapital in obratno. Na podlagi celovite analize magistrska naloga prispeva k boljšemu razumevanju povezave med poslovnimi priložnostmi, podjetniškim kapitalom ter ponuja smernice za uspešno izkoriščanje teh dejavnikov kot gonilo trajnostne rasti podjetja.
Ključne besede: podjetnik, poslovne priložnosti, rast, podjetniški proces, človeški kapital, socialni kapital, finančni kapital
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 42
Celotno besedilo (935,87 KB) |
3. Pravna ureditev samostojnega podjetnika (primerjalno) : magistrsko deloAdisa Balić Joldić, 2024, magistrsko delo Opis: Samostojni podjetnik je pravno-organizacijska oblika, ki se definira kot fizična oseba, ki
samostojno opravlja pridobitno dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Naloga obravnava
posebnosti pravnega položaja podjetnika. Ker je samostojni podjetnik pogosta oblika
organiziranja podjetja v kontinentalnem pravu, primerjamo posebnosti pravne ureditve
samostojnega podjetnika v različnih pravnih sistemih – tokrat v Republiki Sloveniji, Zvezni
republiki Nemčiji ter v Republiki Avstriji. Omenjene države imajo podobno ureditev z manjšimi,
toda značilnimi razlikami.
Na eni strani so sistemi, v katerih samostojni podjetnik lahko opravlja pridobitno dejavnost
brez da bi izvršil vpis v poslovni register, kar pomeni, da je vpis v poslovni register prostovoljni.
V Republiki Sloveniji je pa osnovna obveznost samostojnega podjetnika, preden začne
opravljati dejavnost, vpis v poslovni register.
Za vse omejene sisteme so pravila prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika
podobna. Zato so predstavljeni vsi načini prenehanja opravljanja dejavnosti s strani
samostojnega podjetnika.
Naloga prvotno obravnava zgodovinski razvoj pravnih pravil, ki so urejala institut
samostojnega podjetnika, ter zgodovinski razvoj instituta samostojnega podjetnika, da bi bralec
razumel, kaj je privedlo do razlik v pravnih pravilih in urejanju tega instituta.
Ključne besede: samostojni podjetnik, podjetništvo, pravo družb, načelo neomejene osebne
odgovornosti, poslovni register.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 85
Celotno besedilo (844,03 KB) |
4. Preoblikovanje podjetja iz s.p. v d.o.o. na primeru podjetja Transport Matjaž Kohn s.p.Žana Mesner, 2023, diplomsko delo Opis: Organizacijska oblika samostojnega podjetnika predstavlja pogosto izbiro začetnega načina poslovanja podjetnikov v veliko dejavnostih. Oblika zagotavlja najbolj preprosti in najhitrejši način ustanovitve z možnostmi izbire dodatnih simplifikacij kot je pavšalno obračunavanje poslovnega izida in davka ter izključitev iz sistema plačevanja davka na dodano vrednost. Ob širjenju poslovanja pa postaja bolj primerna organizacijska oblika poslovanja družba z omejeno odgovornostjo. Ta oblika razmejuje poslovno in osebno odgovornost lastnika podjetja, hkrati pa zagotavlja ugodnejšo obračunavanje davščin ob višjih dobičkih ter več drugih možnosti davčne optimizacije z nudenjem različnih opcij deljenja dobička, obračunavanja stroškov dela, urejanja lastniških razmerij med podjetjem in lastnikom ipd. Simulacije z različnimi obsegu poslovanja kažejo, da družba z omejeno odgovornostjo ugodnejše obdavčevanje dobička zagotavlja že ob 10.000 evrih letnega dobička. Izbrano podjetje je s povprečnimi dobički 20.000 evrov že leta 2008 doseglo točko, ko bi lahko začelo z odločanjem o preoblikovanju, vendar še danes posluje kot samostojni podjetnik. Analiza vzrokov in proti preoblikovanju kaže, da se podjetje podobno kot številna druga za preoblikovanje odloča pozno, ker je na razpolago premalo enostavnih uradnih informacij glede preoblikovanja podjetij. Slovenski podjetniški sklad skuša preoblikovanja podjetij spodbujati z vavčerji za povračilo do 60 % strokov, vendar pa podjetjem niso na razpolago nobeni podatki o stroških, ki lahko dosežejo tudi več tisoč evrov. Podjetjem tudi niso na razpolago vzorci dokumentacij ali uradne smernice glede tega, da se za izvedbo preoblikovanja obrniti na pravne ali računovodske strokovnjake. Rezultati študije primera kažejo, da bi z javnim obveščanjem in informiranjem ključno pripomogli k spodbujanju slovenskih podjetij k preoblikovanju.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, preoblikovanje podjetja, prenos podjetja, davčna optimizacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. Možnosti podjetniških poti mladih v slovenijiVanessa Gorjup, 2023, diplomsko delo Opis: Podjetništvo med mladimi je dandanes ena izmed pomembnejših tem ter trendov po svetu. Mladi so namreč spoznali, da je možnosti za dolgotrajne in uspešne »tradicionalne« službe vse manj. Kot rešitev za to so našli podjetništvo, ki pa prinaša tako prednosti in slabosti kot priložnosti ter izzive. To je potrdila tudi izvedena raziskava, v kateri je bilo moč ugotoviti, da si mladi pri delu želijo predvsem svobodo in neodvisnost, vendar je pri tem veliko vprašanje, koliko so za to pripravljeni tvegati. Mladim v podjetniškem svetu nikakor ni lahko, saj se srečujejo tudi s številnimi ovirami, ki lahko izvirajo iz posameznika, njegove kulture ali okolja, v katerem oseba deluje. Ker pa je podjetništvo mladih pomembno tudi za gospodarstvo države, je treba mlade pri tem spodbujati in jim nuditi primerno podporno okolje, ki ga še kako potrebujejo.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega ter empiričnega. V prvem delu smo predstavili temeljne pojme podjetništva mladih, prednosti ter slabosti podjetništva mladih, lastnosti in tipe mladih podjetnikov, izpostavili smo najpomembnejše ovire mladih podjetnikov, podrobneje opisali, kako pridobiti vire za financiranje, in raziskali, kako tuje države in kako Slovenija spodbujajo podjetništvo med mladimi. V drugem delu pa smo izvedli raziskavo med mladimi – z anketo smo želeli pridobiti vpogled v razmišljanje mladih Slovencev o podjetništvu in njegovem podpornem okolju.
Ključne besede: podjetnik, podjetništvo, podjetništvo mladih, podporno okolje, ovire
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. Primerjalna analiza med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikomUrška Lorber, 2023, magistrsko delo Opis: Posamezniki se na začetku lastne poslovne poti srečajo s številnimi
pravnoorganizacijskimi oblikami podjetij. Mnogi izmed njih se zaradi priljubljenosti,
enostavnega, cenovno ugodnega in hitrega postopka ustanovitve ter drugih lastnosti
odločijo prav za pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. Gre za fizično osebo,
ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, za njegovo ustanovitev pa podjetnik ne
potrebuje začetnega kapitala. V Sloveniji je institucionalni okvir delovanja samostojnega
podjetnika določen z Zakonom o gospodarskih družbah, v katerem pa se ne uporablja
več izraz samostojni podjetnik, ampak zgolj podjetnik.
Novoustanovljeni samostojni podjetnik ima po ustanovitvi obveznost, da v roku osmih
dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije, obvesti Finančno upravo Republike Slovenije
o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig. Izbira lahko med vodenjem poslovnih knjig
z upoštevanjem dejanskih stroškov in vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem
normiranih odhodkov. V primeru, da samostojni podjetnik vodi poslovne knjige, v njih pa
zraven prihodkov izkazuje tudi odhodke v dejansko nastali višini govorimo o navadnem
samostojnem podjetniku, kadar pa podjetnik pri ugotavljanju davčne osnove uveljavlja
le normirano priznane odhodke pa govorimo o normiranem samostojnem podjetniku.
Zraven teh dveh oblik pa v Sloveniji poznamo tudi popoldanskega samostojnega
podjetnika. Gre za eno izmed posebnih vrst oziroma tipov samostojnega podjetnika, ki
registrirano dejavnost opravlja kot postranski poklic. Tovrstna oblika je primerna zlasti
za tiste, ki so že zaposleni za polni delovni pri drugemu delodajalcu, hkrati pa bi želeli
zraven svoje redne zaposlitve opravljati še dopolnilno dejavnost v manjšem obsegu. Kljub
veliki razširjenosti vseh predstavljenih oblik samostojnega podjetnika, pa še zmeraj
mnogi ne poznajo vseh razlik, koristi in obveznosti, ki jim jih prinaša posamezna oblika.
V magistrskem delu smo s pomočjo zakonodaje, pravilnikov ter druge literature opredelili
in opisali posamezno obliko samostojnega podjetnika, postopek ustanovitve, obdavčitev,
prispevke, ki jih mora plačevati podjetnik pri posamezni obliki ter računovodske izkaze in
davčne evidence, ki jih mora pripravljati. Za vsako predstavljeno obliko smo predstavili
tudi prednosti in slabosti, v ločenem poglavju pa smo primerjali vse tri oblike hkrati. V
magistrskem delu smo pozornost namenili tudi primerjavi stroškov osnovnih
računovodskih storitev med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim
podjetnikom. Primerjavo smo izvedli na osnovi izdanih računov računovodskega servisa
Pro Fin d. o. o.. S pomočjo domače in tuje literature smo primerjali postopek ustanovitve
samostojnega podjetnika, obdavčitev in zakonodajo s področja dohodnine v Sloveniji in
Nemčiji.
Ključne besede: Samostojni podjetnik, prispevki, obdavčitev, ustanovitev, računovodski
izkazi.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,89 MB) |
7. Kriteriji izbire samostojnih podjetnikov pri izbiri računovodskega servisaJan Sedlanič, 2022, magistrsko delo Opis: Podjetniška ideja je pomemben korak posameznika ob ustanovitvi svojega podjetja. Med pomembnimi odločitvami podjetnika je tudi odločitev o tem, kdo mu bo vodil poslovne knjige in poskrbel za pravočasno oddana računovodska poročila. Večina manjših podjetij, kamor štejemo tudi samostojne podjetnike, se odloči, da bodo tovrstne naloge zaupali računovodskemu servisu. Vseeno pa je pomembno, da vsako podjetje preuči samega sebe in oceni, ali bodo oblikovali svoje računovodstvo ali pa se bodo odločili za zunanje izvajanje računovodstva.
Če se odločijo za slednje, pa se pojavi nov velik izziv, in sicer izbira najprimernejšega računovodskega servisa. V Sloveniji lahko računovodski servis odpre kdorkoli, kar pomeni, da morajo biti podjetniki še bolj pozorni, komu bodo zaupali vodenje poslovnih knjig. Podobno kot ocena o tem, ali se bo podjetje sploh odločilo za zunanje izvajanje dejavnosti računovodstva, pa je treba oceniti, kaj so najpomembnejši kriteriji pri izbiri računovodskega servisa. Ob tem marsikdo najprej pomisli na ceno storitve, ki je zagotovo zelo pomemben kriterij, zagotovo pa ga ne moremo kar imenovati za najpomembnejšega. Skozi pregled dosedanje literature na tem področju in navsezadnje tudi skozi anketni vprašalnik smo odkrili, da marsikomu cena storitev ni najpomembnejši kriterij, pač pa jih obstaja kar nekaj takšnih, ki so od cene veliko pomembnejši.
V pisnem delu smo pregledali in predstavili različna področja računovodskih servisov. Ob tem smo nekaj pozornosti namenili epidemiji COVID-19 kot enemu večjih izzivov računovodskih servisov v zadnjem obdobju, prav tako pa tehnološkim spremembam in novim tehnologijam, ki so za računovodske servise izziv prihodnosti. Računovodski servisi so v zadnjem obdobju, v času zaprtja javnega življenja, bila velika opora samostojnim podjetnikom, sploh kar se tiče tolmačenja proti koronskih paketov in uveljavljanju podpore, ki jih je v teh težkih časih nudila vlada Republike Slovenije. Kot omenjeno, smo izpostavili nekaj novih tehnologij, ki bi v bližnji prihodnosti lahko precej spremenile naš vsakdan oziroma prisilile podjetja vseh velikosti, da prilagodijo svoje procese. Tehnološka pismenost je lahko že danes velika konkurenčna prednost, vse pa kaže na to, da v prihodnosti ne bo le konkurenčna prednost, ampak pogoj za obstanek.
Ključne besede: samostojni podjetnik, računovodski servis, zunanje izvajanje dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 525; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,42 MB) |
8. Poslovni načrt in njegov pomen za podjetjeTea Dukić, 2022, diplomsko delo Opis: Poslovni načrt je dokument, ki služi načrtovanju poteka dela vseh delov podjetja. Ima notranjo in zunanjo funkcijo. Notranja funkcija poslovnega načrta je usmerjanje dela managerja, zunanja pa pridobivanje investitorjev, torej finančnih sredstev, ki jih podjetnik potrebuje. Poslovni načrt se lahko izdela na samem začetku delovanja podjetja ali ko podjetje že obstaja, vendar želi izdelati nov načrt, na primer uvesti nov izdelek ali stroške in predvideti vpliv tega na podjetje. Vsak del poslovnega načrta se nanaša na drug element podjetja, na primer načrt trženja, finančni načrt, načrt upravljanja. In vsak del je pomemben iz različnih razlogov. Nekatera podjetja menijo, da poslovni načrt ni pomemben za posel in da se da brez njega, spet druga menijo, da je poslovni načrt najpomembnejši. Vsak element ima svoj pomen in skozi to delo je vsak del poslovnega načrta opisan in prikazana vloga vsakega dela.
Ključne besede: poslovni načrt, uspeh, podjetnik, finančni načrt, pomen
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 537; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Izzivi družinskega podjetja pri planiranju nasledstva s primeromAlen Feuš, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je zajeto proučevanje področja podjetništva, osrednji fokus je na družinskem podjetništvu. V tem sklopu so opredeljeni in med seboj kohezivno povezani pojmi, kot so družina, podjetje in podjetništvo. Ta tri izpostavljena področja so temelj, na katerem sloni celotno družinsko podjetje in njegovo delovanje. Ker gre za prepletanje dveh sistemov, tj. družinskega in poslovnega sistema, je toliko bolj pomembno, da njihovo delovanje osnuje poslovna kultura z vrednotami, ki omogoča podjetju, da preživi tudi turbulentna obdobja, obenem pa se poskrbi za prenos tradicije in ohranitev podjetja v lasti družine, tudi ko pride čas nasledstvenega procesa. Naloga se osredotoča na vprašanje uspešnega prehoda nasledstva na naslednje generacije v družinskem podjetju ter izzive, s katerimi se družinsko podjetje mora soočati, v kolikor želi doseči uspešno izpeljan prehod.
Ključne besede: družina, podjetje, podjetnik, družinsko podjetništvo, družinski in poslovni sistem, nasledstvo, izzivi pri prehodu nasledstva
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. Primerjava podjetništva v Sloveniji in na ŠvedskemŽan Karnet, 2021, diplomsko delo Opis: Stopnja podjetništvo po svetu narašča. Uspešno podjetje je v veliki meri odvisno od tega kako uspešen je podjetnik pri samem vodenju podjetja. Podjetnik, ki ustvari novo podjetje, nosi večino tveganj in uživa večino koristi. Podjetništvo v Sloveniji in na Švedskem je v porastu. Slovenija in Švedska imata različne postopke za ustanovitev podjetij, različne načine motivacije za podajo na podjetniško pot, različne elemente podjetniške zmogljivosti. Na porast podjetništva na splošno vpliva tudi hitra spremembe tehnologije, modernizacija vseh tehnoloških postopkov in načinov dela. Vendar pa s pojavom Covida-19 stopnja podjetništva v povprečju krepko padla. V času Covida-19 so še posebej ranljiva majhna podjetja.
Ključne besede: Podjetnik, start-up podjetja, GEM, podjetništvo v Sloveniji, podjetništvo na Švedskem
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 1207; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,13 MB) |
