| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVO
Tamara Breznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam. Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Ključne besede: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3918; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (612,03 KB)

2.
VLOGA ŽENSK PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Ana Škarica, 2010, diplomsko delo

Opis: Enaindvajseto stoletje je nedvomno označeno s spreminjanjem vloge žensk in svetovnim večanjem ženskih podjetij, ki postajajo vir sprememb in inovacij v poslovnem svetu ter družbi. Razlogi, zakaj ženske ustanavljajo podjetja so lahko različni. Lastno podjetje ustanavljajo z namenom, da postanejo neodvisne in da uresničijo svoje poslovne ideje. To jim omogoča fleksibilnost, ki jim pomaga usklajevati potrebo po delu in družinskimi obveznostmi. Pri ustanovitvi pa se soočajo s podobnimi problemi kot tudi podjetniki, pri čemer jim največji problem predstavlja najemanje začetnih kreditov. Zato se jih največje število odloči, za financiranje iz osebnega premoženja. Poleg lastnih sredstev, pogosto uporabljajo tudi banke in finančne institucije. Ženske so tako v Sloveniji, kot tudi v velikem številu GEM držav, zaradi njihove naravne vloge matere in žene, po navadi tudi zaradi »napačne« izobrazbe in stereotipnih predstav o ženskem spolu ter predsodkov do njihovega dela, manj prisotne v javnem življenju kot moški. Prav na delovnem mestu se podjetnice soočajo s celotnim nizom ovir in težav, ki jim v veliki meri onemogočajo enakopravnost z moškimi, zato so zelo pomembni ukrepi, ki bi izboljšali položaj podjetnic. Le-ti morajo biti zastopani tako s strani družbe same, ki zagotavljajo motivacijsko in javno oporo, kot tudi s strani države s spodbujanjem državne podpore in pospeševanjem ženskega podjetništva s pomočjo promoviranja.
Ključne besede: Podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniški proces, podjetniška aktivnost, podjetnik, podjetnica, financiranje podjemov, raziskava GEM.
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 2141; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

3.
RAZLIKE MED PODJETNICAMI IN PODJETNIKI V SLOVENSKI BISTRICI
Katarina Lazić, 2011, diplomsko delo

Opis: Število podjetij pod vodstvom žensk se povečuje, kljub temu je to še vedno manjše kot število moških podjetij. Pospeševanje prisotnosti žensk v podjetništvu krepi gospodarstvo, prinaša inovacije v poslovnem svetu ter novosti na ekonomskem, političnem in družbenem področju. Med podjetnicami in podjetniki obstajajo razlike na različnih področjih in pri različnih dejavnikih. Te razlike so očitne na področjih podpornih sistemov, virov sredstev, problemov in ovir, glede motivacije, poklicnih izkušenj, izobrazbe, osebnostnih značilnostih, značilnosti podjetij. Stereotipne predstave o vlogi žensk, da je njihova primarna skrb dom in družina, se počasi spreminjajo in ženske izbirajo podjetništvo kot obliko kariere. Mnoge med njimi so uspešne in svoj uspeh večinoma pripisujejo osebnim kvalitetam, kot so samodisciplina, vztrajnost in trdo delo. Ženske potrebujejo drugačne spodbude za vstop v podjetništvo kot moški. Ukrepi, ki bi izboljšali položaj žensk v podjetništvu, bi morali biti naravnani na boljšo promocijo ženskega podjetništva, ustanavljanje programov in mrež, ki bi omogočale povezovanje podjetnic in izenačevanje možnosti med moškimi in ženskami v podjetništvu.
Ključne besede: podjetništvo // žensko podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razlike // stereotipi // enakost spola // problemi // spodbude // Slovenska Bistrica // kariera in družina // podporne skupine // izobrazba // izkušnje // motivacija // podjetniški cilji // dejavnost podjetja // osebnostne značilnosti //
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2713; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
ANALIZA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA IN PODJETNIŠKEGA PODPORNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Violeta Novak, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Podjetnica oz. podjetnik je osrednja oseba podjetniškega podjema. Veliko ekonomskih teoretikov je poskušalo, ob upoštevanju različnih teorij in pristopov, opredeliti njeno/njegovo vlogo, značilnosti ter družbeni in ekonomski pomen. Začetki preučevanja podjetnika segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko je Richard Cantillon v »Eseju o naravi trgovine« ločil podjetnike od managerjev in jim s tem dodelil različno vlogo v ekonomskem življenju in strokovni literaturi. Kljub različnim opredelitvam podjetnika, ki so jih podali številni teoretiki, v ekonomski literaturi ni zaslediti enotne opredelitve, ki bi na edinstven način povezala vsa akumulirana spoznanja s tega področja. Prav tako v ekonomski literaturi ni podane enotne teorije o podjetništvu. Zgodovina ekonomske misli pomni kar nekaj poskusov postavitve teorije o podjetništvu, ki so vodili v oblikovanje različnih modelov in teorij. V okviru magistrske naloge podrobneje predstavljam stališče eklektične teorije podjetništva, ki so jo razvili Verheul, Wennekers, Audretsch in Thurik (2002). Po mojem mnenju je omenjena teorija najprimernejša glede na razlago in obseg podjetništva, ki ga obravnavam v magistrski nalogi. Spremembe v globalnem okolju, ki smo jim bili priča v drugi polovici 20. stoletja, so imele za posledico prestrukturiranje trga dela, globalne ekonomije in nacionalnih ekonomij. To je »proizvedlo« nove trende, ki so se pojavili tudi na področju podjetniškega sektorja. Vse večje vključevanje žensk v podjetništvo je sprožilo interes raziskovalcev za preučevanje fenomena ženskega podjetništva. Ekonomski teoretiki si še vedno niso enotni glede potrebe po obstoju posebne teorije o ženskem podjetništvu. Zato njihova spoznanja o tem področju temeljijo na različnih vejah družbene znanosti. Žensko podjetništvo je področje, ki ima velik potencial za rast in razvoj nacionalne ekonomije. S tega vidika ga je potrebno obravnavati na ustrezen, spodbujajoč način in ustvariti vse potrebne pogoje za kakovostno eksploatacijo; od politično-pravnih in ekonomskih do socio-kulturnih in tehnično-tehnoloških. Tudi podjetniška politika mora biti zasnovana na podjetnicam spodbujajoč način, njen glavni cilj pa bi moral biti povečanje podjetniške aktivnosti žensk. Bistvenega pomena je, da je podjetniška politika zasnovana v skladu s stopnjo razvitosti gospodarstva, njeni ukrepi pa morajo temeljiti na realnih zmožnostih nacionalne ekonomije. V večjem obsegu so se tako kot moški tudi ženske v Sloveniji začele ukvarjati s podjetniško aktivnostjo po osamosvojitvi od Jugoslavije. Tradicionalni pogled na družbo, slabši položaj žensk na družbenem in ekonomskem področju, problem težjega dostopa do potrebnih virov, pomanjkanje samozavesti, znanja in veščin ter odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic, so le nekateri izmed razlogov značilno manjšega deleža podjetnic od deleža podjetnikov v podjetniški populaciji. Tudi na Hrvaškem so se ženske začele v večjem obsegu vključevati v podjetništvo po razpadu Jugoslavije, ko so, tako kot v Sloveniji, bili ustvarjeni vsi potrebni pravni in tržni pogoji za podjetništvo, tudi žensko. Tudi v hrvaški podjetniški strukturi močno prevladujejo podjetniki. Na osnovi preučevanih podatkov ugotavljamo, da se razlogi, zakaj je temu tako, ne razlikujejo od razlogov manjše udeleženosti podjetnic v podjetniški strukturi Slovenije. Za razliko od Slovenije, kjer se podjetnice odločajo za vstop v podjetništvo predvsem na podlagi prepoznavanja dobre poslovne priložnosti, na Hrvaškem še vedno obstaja razmeroma podoben delež podjetništva zaradi priložnosti in podjetništva zaradi nujnosti. Temeljni motivi, ki vplivajo na odločitev za podjetništvo, se ne razlikujejo med Slovenkami in Hrvaticami. Oboje se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi večje neodvisnosti pri delu in povečanja osebnega dohodka. Prav tako ne obstajajo statistično značilne razlike glede temeljnih motivov podjetnic in podjetnikov v Sloveniji
Ključne besede: podjetnica/podjetnik, podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniško podporno okolje, podjetniška politika, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 2660; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

5.
RAZLIKE MED PODJETNIKI IN PODJETNICAMI V SLOVENIJI: ŠTUDIJA PRIMERA
Marjeta Sekavčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega seminarja je bil ugotoviti kakšne so razlike med podjetniki in podjetnicami v Sloveniji in zakaj do njih prihaja. Tega smo se lotili tako, da smo diplomski seminar razdelili na dva večja dela in sicer na teoretični in empirični del oz. študijo primera. Pri teoretičnem delu smo se najprej seznanili z osnovnimi pojmi podjetništva, spoznali kakšni so razlogi (motivi) podjetnikov in podjetnic, da se odločijo za podjetniško kariero, ugotovili kakšne so njihove osebnostne značilnosti ter proučili kakšno podjetništvo imamo v Sloveniji. V študiji primera (v empiričnem delu) pa smo opravili intervju s podjetnikom in intervju s podjetnico. Z raziskavo smo primerjali pri katerih značilnostih se podjetnik in podjetnica med seboj razlikujeta. Iz opravljene raziskave lahko povzamemo, da se podjetnik in podjetnica med seboj razlikujeta glede na stopnjo in smer pridobljene izobrazbe, glede na pretekle delovne izkušnje ter glede na dejavnost, s katero se ukvarjata. Podjetnik in podjetnica pa sta si podobna po tveganju, saj nobeden ni nagnjen k visokemu tveganju, oba dva imata oz. sta imela vsaj enega izmed staršev (samozaposlenega) podjetnika in oba dva sta bila v družini najstarejša otroka. Če primerjamo podjetnice in podjetnike v Sloveniji, lahko ugotovimo, da so si po določenih značilnostih precej podobni, po nekaterih pa se seveda razlikujejo. Razlikujejo se glede na motivacijo, pretekle delovne izkušnje, osebnostne značilnosti, glede na vrsto ustanovljenega podjetja in glede na vire sredstev, s katerimi ustanovijo podjetje. Podjetnice in podjetniki se poleg prej naštetih značilnosti razlikujejo tudi po deležu novonastalih in ustaljenih podjetjih. Delež novonastalih in ustaljenih podjetij, ki jih ustanovijo in vodijo ženske je manjši, kot tisti, ki jih ustanovijo in vodijo moški, a po tem ne smemo napačno soditi, da so ženske pri vodenju manj sposobne in uspešne, kot moški.
Ključne besede: Podjetništvo, podjetnik, podjetnica, podjetništvo v Sloveniji, osebnostne značilnosti, razlike med podjetniki in podjetnicami, stereotipi.
Objavljeno: 08.11.2013; Ogledov: 1407; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (290,71 KB)

6.
DINAMIČNO PODJETNIŠTVO IN RAZLIKE MED SPOLOMA
Erika Pšeničnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Izraz dinamično podjetništvo lahko v današnjem času pogosto zasledimo. Označuje hitrorastoča podjetja, katerih vodje so dinamični podjetniki. Raziskovalec David Birch (1987) jih je poimenoval po izjemno hitrih, elegantnih in okretnih živalih gazele. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili dinamično podjetništvo po različnih avtorjih, vpliv na gospodarstvo ter dejavnike rasti dinamičnega podjetništva. Raziskovalci se strinjajo, da so gazele gonilo gospodarske rasti in glavni ustvarjalci novih delovnih mest. Nato smo opredelili vodjo dinamičnega podjetja, to je dinamični podjetnik, ki ga opredeljuje kar nekaj pojmov kot so kreativnost, predvidevanje tveganja, usmerjenost v uspeh, inovativnost, ipd. Ker se v podjetništvo vključujejo tudi ženske, čeprav v manjši meri, smo ugotavljali razlike med spoloma ter razloge za manjšo vključenost žensk v podjetništvo. Za uspešne podjetnike, ki vodijo dinamična podjetja so značilne določene lastnosti, katere jih ločijo od nepodjetnikov. V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne značilnosti podjetnika: starost, izobrazba, delovne izkušnje, znanja in veščine, položaj v družini ter psihološke značilnosti podjetnika (potrebo po neodvisnosti, potrebo po dosežkih, naklonjenost tveganju, notranji nadzor, samoučinkovitost in inovativnost). V aplikativnem delu magistrskega dela smo predstavili slovenska dinamična podjetja -gazele v letu 2014. Nato smo se osredotočili na osebnostne in psihološke značilnosti podjetnika in podjetnic. Zanimalo nas je, kateri spol ima bolj izraženo določeno lastnost. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da imajo podjetnice višjo izobrazbo in manj delovnih izkušenj kot podjetniki. Pri psiholoških značilnosti pa nismo zaznali statistično značilnih razlik med spoloma, vendar moramo rezultate jemati z določeno mero previdnosti. Zanimalo nas je tudi, če spol vpliva na dejansko rast dinamičnih podjetij in ugotovili, da ne.
Ključne besede: dinamično podjetništvo, gazele, dejavniki rasti dinamičnega podjetništva, dinamični podjetnik in podjetnica, razlike med spoloma, osebnostne značilnosti podjetnika, psihološke značilnosti podjetnika.
Objavljeno: 20.08.2015; Ogledov: 1048; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici