| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialno podjetništvo in mladi v Savinjski regiji: primerjalna analiza in razvoj priporočil na regijski ravni
Maja Rehar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali socialno podjetništvo in podjetništvo mladih na evropski, nacionalni in regijski ravni. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali osnove podjetništva v ekonomski teoriji in se nato posvetili vključujočemu podjetništvu, ki se osredotoča na ranljive skupine, kot so invalidi, starejši, priseljenci, ženske in mladi. V raziskavi smo strukturirano proučili podjetništvo mladih, saj so bili mladi vrsto let v javnih razpravah zapostavljeni. Obravnavali smo starostno kategoriziranje mladih in opredelili podjetniške izzive, s katerimi se mladi soočajo v večji meri kot preostali podjetniki. Ugotovili smo, da je uspeh mladih podjetnikov pomembno odvisen od nabora osebnih, družinskih, izobraževalnih in okolijskih dejavnikov. Nadaljevali smo s proučevanjem socialnega podjetništva, ki je razkrilo, da je zakonodaja v Sloveniji in Evropi usmerjena k spodbujanju socialnih podjetij s ciljem pozitivnega družbenega učinka, nepridobitnosti in reinvestiranju presežkov. Empirični del je sestavljen iz primarne raziskave in primerjalne analize. V okviru prve smo raziskali področje podjetništva mladih v Savinjski regiji, kjer so nas zanimali predvsem njihovi pogledi na podjetništvo, vključno s socialnim. Predvsem nas je zanimalo naslednje: odnos do finančnih in družbenih donosov podjetij, motivacijski dejavniki za podjetniško udejstvovanje, poznavanje socialnega podjetništva, prepreke, ki jih oddaljujejo od podjetniške namere in mnenje o delu Evropske unije. V drugem delu empiričnega dela magistrske naloge smo izvedli primerjalno analizo primarnih in sekundarnih podatkov. Primarni podatki so predstavljali izsledke prvega dela empiričnega raziskovanja, sekundarni podatki pa so bili pridobljeni iz raziskave Flash Eurobarometer (2023). S to primerjavo smo ugotavljali vzorčne povezave med primarnim in sekundarnim virom podatkov. Pri tem smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti mladi v Savinjski regiji, Sloveniji in tudi v Evropi izkazujejo zmerno zanimanje za socialno podjetništvo, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in kapitala. Glavni zavirajoči dejavnik za podjetništvo med mladimi v Savinjski regiji, to je pomanjkanje kapitala ali sredstev za samozaposlitev, pa je bistveno višji v primerjavi s povprečjem Slovenije ter Evrope. Ta študija potrjuje, da so prizadevanja za spodbujanje podjetništva med mladimi ključna za razvoj dinamične in socialno odgovorne ekonomije.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, podjetništvo mladih, vključujoče podjetništvo
Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

2.
Podjetniška demografija in značilnosti podjetništva mladih : Slovenski podjetniški observatorij 2023
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Dijana Močnik, 2024

Opis: V okviru Slovenskega podjetniškega observatorija 2023 smo proučevali demografijo slovenskih podjetij in značilnosti podjetništva mladih v Sloveniji in primerjalno z Evropo. Kot vsako leto, smo tudi tokrat v prvem delu raziskave Slovenskega podjetniškega observatorija analizirali demografske značilnosti slovenskih podjetij, medtem ko smo drugi del posvetili aktualni temi tako v slovenskem kot evropskem gospodarstvu, analizi podjetništva mladih. Demografska analiza je bila usmerjena v razumevanje profilov slovenskih podjetij na podlagi različnih kriterijev, kot so število podjetij, njihova velikost, ustvarjen prihodek, stroški dela in dodana vrednost, razčlenjeno po dejavnosti, regiji in velikosti podjetja. Proučevanje značilnosti podjetništva mladih je zagotovilo vpogled v dinamiko podjetništva v izbrani ciljni skupini z namenom oblikovanja učinkovitih ukrepov spodbujanja razvoja podjetništva mladih.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, podjetništvo mladih, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (12,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Podjetništvo mladih: izzivi, stališča in predlogi za politiko
Filip Petrovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost mladih je v današnjem času vse večji izziv. Veliko mladih ima dokončano visoko stopnjo izobrazbe, vendar ima kljub temu težave pri iskanju ustreznega delovnega mesta, saj delovnih mest primanjkuje. Ena od možnih rešitev tega pojava je odločitev mladih za podjetništvo. V diplomskem delu smo vsebino razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavlili oziroma opredelili kaj podjetništvo mladih pomeni, nato smo predstavili izzive, s katerimi se mladi podjetniki soočajo, glede na raziskavo GEM (Globalni podjetniški monitor) opredelili stanje mladih podjetnikov, predstavili dejavnike uspeha mladih podjetnikov, pojasnili vlogo izobraževanja pri podjetništvu mladih in na koncu teoretičnega dela predstavili še politične ukrepe, ki bi spodbudile podjetništvo mladih. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave, ki smo jo opravili za namen te diplomske naloge. V sklepnem delu smo potrdili oziroma zavrnili hipoteze, postavljene v uvodnem delu. Sklenemo lahko, da je podjetništvo mladih zelo aktualna tema o kateri je zaenkrat narejenih premalo raziskav in premalo je debat na tem področju. Še posebej lahko izpostavimo področje izobraževanja mldih o podjetnitvu, ki ga je bistveno premalo in bi ga bilo potrebno vključiti v vse ravni izobraževanja.
Ključne besede: podjetništvo, mladi, podjetništvo mladih, Globalni podjetniški monitor, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

4.
Možnosti podjetniških poti mladih v sloveniji
Vanessa Gorjup, 2023, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo med mladimi je dandanes ena izmed pomembnejših tem ter trendov po svetu. Mladi so namreč spoznali, da je možnosti za dolgotrajne in uspešne »tradicionalne« službe vse manj. Kot rešitev za to so našli podjetništvo, ki pa prinaša tako prednosti in slabosti kot priložnosti ter izzive. To je potrdila tudi izvedena raziskava, v kateri je bilo moč ugotoviti, da si mladi pri delu želijo predvsem svobodo in neodvisnost, vendar je pri tem veliko vprašanje, koliko so za to pripravljeni tvegati. Mladim v podjetniškem svetu nikakor ni lahko, saj se srečujejo tudi s številnimi ovirami, ki lahko izvirajo iz posameznika, njegove kulture ali okolja, v katerem oseba deluje. Ker pa je podjetništvo mladih pomembno tudi za gospodarstvo države, je treba mlade pri tem spodbujati in jim nuditi primerno podporno okolje, ki ga še kako potrebujejo. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega ter empiričnega. V prvem delu smo predstavili temeljne pojme podjetništva mladih, prednosti ter slabosti podjetništva mladih, lastnosti in tipe mladih podjetnikov, izpostavili smo najpomembnejše ovire mladih podjetnikov, podrobneje opisali, kako pridobiti vire za financiranje, in raziskali, kako tuje države in kako Slovenija spodbujajo podjetništvo med mladimi. V drugem delu pa smo izvedli raziskavo med mladimi – z anketo smo želeli pridobiti vpogled v razmišljanje mladih Slovencev o podjetništvu in njegovem podpornem okolju.
Ključne besede: podjetnik, podjetništvo, podjetništvo mladih, podporno okolje, ovire
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Ukrepi za spodbujanje podjetništva med mladimi
Pina Slaček, 2022, diplomsko delo

Opis: Vključujoče podjetništvo prispeva k ustvarjanju delovnih mest, boju proti socialni in finančni izključenosti ranljivih skupin in spodbuja gospodarsko rast v celotnem gospodarstvu. Ena izmed najranljivejših skupin so tudi mladi, ki se soočajo z različnimi izzivi in ovirami ob vstopu na podjetniško pot, zato so različni instrumenti za krepitev motivacije za podjetništvo, razvijanje podjetniških spretnosti, izboljšanje dostopa do financiranja, širjenje mrež ter zagotavljanje spodbud in podpore z regulativnimi instrumenti, ključnega pomena. V teoretičnemu delu diplomskega dela smo opredelili vključujoče podjetništvo, predstavili ranljive skupine, razložili pomen in vlogo vključujočega podjetništva za družbo in gospodarstvo ter naredili pregled politik, ki spodbujajo podjetništvo ranljivih skupin od leta 2016 naprej. V nadaljevanju smo se osredotočili na podjetništvo mladih. Predstavili smo značilnosti mladih podjetnikov, izzive in ovire s katerimi se soočajo, opisali stanje podjetništva mladih v Sloveniji in Evropi na osnovi podatkov Globalnega podjetniškega monitorja ter pripravili pregled ukrepov, instrumentov in programov, ki so namenjeni pomoči mladim pri vključevanju v podjetništvo. V aplikativnem delu smo z orodjem za »boljšo podjetniško politiko« (angl. Better Entrepreneurship Policy Tool), ki ga je razvila organizacija OECD skupaj z Evropsko komisijo, ugotavljali kako nacionalni eksperti samoocenjujejo podporo mladih v podjetništvu. Rezultati so pokazali, da so po mnenju ekspertov, v Sloveniji na voljo kakovostni programi in politike, ki finančno in vsebinsko podpirajo mlade podjetnike ter jim omogočijo lažji vstop na podjetniško pot. pri čemer pa ostaja še zmeraj veliko prostora za izboljšave, ki bi pripomogle h krepitvi zavedanja pomena podjetništva med mladimi.
Ključne besede: Vključujoče podjetništvo, politike vključujočega podjetništva, podjetništvo mladih, podporno okolje, orodje za »boljšo podjetniško politiko«
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 1116; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
Podjetništvo mladih
Patricija Drozg, 2018, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo mladih je dandanes zelo razširjeno in vse bolj moderno. Razlogi za to so lahko različni od osebnih razlogov, pa do sprememb v gospodarskem sistemu. Mladi se po končanih študijih ne zaposlujejo več na enak način kot nekoč. Opravljena raziskava v okviru diplomskega projekta je potrdila, da mladim velikokrat pri srcu leži bolj to, da ustvarijo nekaj svojega in da so pri svojem delu neodvisni; dolgočasno jim je vsak dan sedeti na enem in istem mestu ter vsak dan delati nekaj monotonega. Mladi danes radi raziskujejo ter odkrivajo nove stvari. Ustanovitev lastnega podjetja pa zahteva veliko mero odgovornosti, zagnanosti, vztrajnosti, prav tako zahteva določene finančne vložke in premagovanje ovir. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo predstavili temeljne pojme podjetništva, podjetništvo mladih, kako pridobiti finančna sredstva za nova podjetja, poleg tega pa smo predstavili tudi, s katerimi težavami, ovirami in tveganji se srečujejo podjetja ob ustanovitvi. Za namen drugega dela diplomskega projekta smo sestavili anketni vprašalnik ter v intervjujih s predstavnikoma dveh podjetij, pridobili dodaten, neposreden pogled na podjetniško pot mladih podjetnikov, napisano teorijo pa smo dodatno predstavili in potrdili.
Ključne besede: podjetništvo, podjetništvo mladih, ustanovitev podjetja, finančna sredstva, ovire
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1331; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (433,41 KB)

7.
Brezposelnost mladih in vključujoče podjetništvo
Mojca Deželak, 2017, magistrsko delo

Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju. Večina jih začne aktivno iskati zaposlitev po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Podjetniška aktivnost je tako le ena izmed možnosti za vstop na trg dela in lahko pomeni obetavno zaposlitveno možnost, ki pa je hkrati tudi zelo tvegana in polna pasti (Rebernik et al. 2017, str. 106). Čeprav se stanje na trgu dela izboljšuje, so še vedno vidne posledice zadnje gospodarske krize, ki je povzročila zmanjšanje zaposlitvenih možnosti. Najbolj so se možnosti na trgu dela zmanjšale za skupino mladih ljudi. Mladi se v današnjih časih dlje izobražujejo in zato kot prvi iskalci zaposlitve kasneje vstopajo na trg dela. Izobrazba, ki jo pridobijo v času študija, pa jim ne prinese dovolj izkušenj, ki bi bile za delodajalce zanimive. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne domače in tuje literature preučili osnove brezposelnosti. S tem smo predstavili problematiko mladih in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskali smo tudi, kako brezposelnim mladim z ukrepi pomaga Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in jih predstavili. Problem brezposelnosti mladih smo povezali z vključevanjem v podjetništvo. Za preučevanje dejavnikov brezposelnih mladih in vključujočega podjetništva smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 100 brezposelnih mladih v starostni skupini od 15 do 35 let. Anketni vprašalnik so samostojno izpolnjevali v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da večina mladih, ki se izobražuje, hkrati tudi opravlja študentsko delo, vendar jim to ne prinese dovolj izkušenj, saj dela ne opravljajo v svoji stroki (smeri izobraževanja). Čeprav smo anketirali brezposelne mlade, pa je velik delež tistih, ki so dolgotrajno brezposelni (12 do 23 mesecev). Ker ne dobijo zaposlitve, si svojo socialno varnost največkrat zagotavljajo s pomočjo staršev/sorodnikov/prijateljev ali pa zaprosijo za denarno socialno pomoč. Veliko pa je tudi takšnih, ki opravljajo delo na črno. Kljub velikemu deležu brezposelnih mladih, manj kot polovica anketiranih ne razmišlja o ustanovitvi podjetja, saj jih je strah neuspeha.
Ključne besede: zaposlitvene možnosti, prvi iskalci zaposlitve, brezposelnost mladih, trg dela, vključujoče podjetništvo, študentsko delo.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2018; Ogledov: 2030; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

8.
Spregledan podjetniški potencial mladih : GEM Slovenija 2013
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, 2014, znanstvena monografija

Opis: Globalni podjetniški monitor (GEM) za leto 2013 izpostavlja znatno nižji delež mladih ustaljenih podjetnikov v starosti od 25 do 34 let. Teh je v Sloveniji le dobrih 7 %, medtem ko se v preostalih proučevanih skupinah držav ta delež giblje med 11 in 17 %. Takšno zaskrbljujoče stanje je povezano z nizko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti mladih in njihove težke zaposljivosti, ki izhaja iz visoke stopnje brezposelnosti mladih v Sloveniji. Kot kaže, mladi premalo zaznavajo poslovne priložnosti in so tudi manj uspešni pri spreminjanju teh priložnosti v trajnejše oblike ustaljene podjetniške aktivnosti. Vladne politike bi zato svoje programe morale nujno usmeriti k tej starostni populaciji, v kateri je z različnimi programi in aktivnostmi zagotovo mogoče največ prispevati k zaznavanju podjetniške kariere kot zaželene izbire poklicne poti. Seveda pa je treba mlade s programi izobraževanja najprej usposobiti za prepoznavanje poslovnih priložnosti ter jim pomagati razviti znanja in veščine, potrebne za njihovo udejanjanje.
Ključne besede: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniška aktivnost mladih, podjetniška kariera, vladne politike
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 2427; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
MLADI LAHKO IZKORISTIJO SVOJ MANAGERSKI POTENCIAL V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU KOT VIRE NEIZKORIŠČENE ZAPOSLITVENE PRIHODNOSTI
Rebeka Rubin, 2016, magistrsko delo

Opis: Temo socialnega podjetništva smo v nalogi obdelali z dveh vidikov: teoretičnega in vidika analize dejanskega stanja. Na koncu smo iz analize s področja socialnega podjetništva povzeli naša spoznanja, da mladi lahko izkoristijo svoj upravljavski potencial, ter sklepe, da bi država in občine morale prepoznati učinke uspešne podpore področja. Socialni kapital oziroma omrežja mladih z novim znanjem so v prihodnosti v različnih socialnih okoljih viri zaposlitve tudi v obdobju velike brezposelnosti. Svoj potencial lahko razvijajo tudi na področju socialnega podjetništva. Razvoj, neizkoriščeno znanje in dane priložnosti so bili, so in bodo sile napredka tudi v prihodnosti. Nalogo smo pripravili, da potrdimo dejstvo, da so kljub veliki brezposelnosti mladih socialna omrežja, znanje in osebne vrednote izredna podpora v izkoriščanju managerskega potenciala na področju socialnega podjetništva. Žal se socialni kapital trenutno vrednoti le po ustvarjenem dobičku, ne pa po učinkih v prihodnosti – medsebojno zaupanje in sodelovanje. Država tudi sicer prepočasi analizira dejansko stanje ter načrtuje razvoj področja in vzpostavlja podlage za "kako in v katero smer se bo področje razvijalo in promoviralo". Priložnosti so v smeri dolgoročnega posnemanja že doseženega v EU in tudi v pripravi predpisov.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialni kapital, znanje, upravljanje, razvoj, brezposelnost mladih.
Objavljeno v DKUM: 15.06.2016; Ogledov: 1316; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
STRATEGIJA IN TAKTIKA UVAJANJA PROGRAMA PODJETNIŠTVA V OSNOVNE ŠOLE
Zlatko Erlih, 2011, magistrsko delo

Opis: Na zemeljski obli bo kmalu 7 milijard prebivalcev, ki dnevno potrebujejo vedno več materialnih in duhovnih dobrin, da bi lahko pokrili svoje vedno spreminjajoče se potrebe. Te se z njihovo pripravljenostjo za nakup spreminjajo v povpraševanje in so gonilo razvijanja novih proizvodov in novih storitev. Človek se je skozi svoj razvoj navadil, da ob danih išče tudi vedno nove dobrine, če mu standard to seveda dopušča. Zato snovalci novih idej in posledično novih marketinških produktov prinašajo vedno nove odgovore, kako s čim manjšo rabo sicer vedno bolj omejenih naravnih resursov zadovoljiti vedno večje povpraševanje in si pri tem zagotoviti čim večjo korist, skrbeti za trajnostni razvoj, hkrati pa prispevati k zadovoljstvu odjemalcev. Gre za večno marketinško vprašanje, ki je osrednje v podjetjih, njihovemu izzivu pa so v smislu gospodarnega ravnanja s sredstvi izpostavljena tudi gospodinjstva in različne družbene skupnosti. V vseh navedenih okoljih se posledično tem razmišljanjem pojavlja potreba po ljudeh, ki znajo biti podjetni in ustvarjalni, torej tudi po podjetnikih. Nekdo je rekel, da gre pri podjetnikih za ljudi, ki vidijo in v nadaljevanju izkoristijo priložnosti tam, kjer jih drugi ne vidijo. Večna dilema je, ali se podjetnik rodi, ali lahko to postane z izobraževanjem, učenjem in prakso. Kljub temu, da je nekaj zagotovo vezano na naše gene, je danes predvsem jasno, da se da marsičesa, kar sodi v splet kompleksne lastnosti imenovane podjetnost, tudi naučiti in s prakso pridobiti. Posledično temu je torej možno z različnimi oblikami podjetniškega izobraževanja in usposabljanja prispevati k večjemu in hitrejšemu razvoju podjetništva v vseh družbah, ne glede na stanje njihove trenutne razvitosti. Programi podjetniškega izobraževanja prebivalstva in znotraj tega tudi osnovnošolcev, ki jih moramo deklarirati za marketinške produkte, imajo v najbolj razvitih državah sveta tradicijo, ki sega v začetek 20. stoletja. Kljub temu se potreba po razvoju tovrstnih oblik izobraževalnih storitev, recimo v EU, bolj odločno pojavlja šele v zadnjem desetletju, nekateri narodi pa se s to vsebino uspešno ukvarjajo že dlje. V Sloveniji je kmalu po osamosvojitvi nastal program imenovan Podjetniški krožek za osnovnošolce. Šlo je za prvo dokaj organizirano in celovito obliko fakultativnega podjetniškega izobraževanja in usposabljanja te ciljne skupine v zadnjih razredih osnovne šole. Hkrati je šlo za marketinški produkt - storitev, ki je bila v strateško in taktično trženjskem smislu relativno dobro definirana. V raziskavi, ki jo prikazujemo v tem magistrskem delu, smo nedvoumno ugotovili, da je bil program, ki se je zaradi nedorečenega financiranja prenehal izvajati, primerljiv in konkurenčen tujim dobrim praksam. Še več, program je bil za ciljno skupino osnovnošolcev bistveno širše zastavljen, kot to velja za slednje. Jasno se je tudi izkazalo, da je EU v zadnjem desetletju zagnala mnoge politične iniciative, da bi v državah članicah spodbudila nastajanje, uvajanje in izvajanje programov podjetniškega izobraževanja od vrtca pa do konca študija. Kljub temu so programi v EU in po svetu zelo različni, a hkrati v svojem namenu izjemno podobni. Na globalnem trgu se je zelo uveljavil predvsem ameriški program Junior Achievement – Young Enterprise, ki je prisoten na vseh kontinentih. Izkazalo se je tudi, da v najnovejšem času predvsem Američani zopet veliko stavijo na podjetniško izobraževanje in usposabljanje prebivalstva, zato so se začele z razvojem novih programov in usposabljanjem učiteljev, močno ukvarjati tudi najprestižnejše ameriške Univerze. Marketinški pogled na program Podjetniški krožek za osnovnošolce nam pravi, da so ga med udeleženci v času njegovega izvajanja zelo dobro sprejeli. Dobro mnenje pa so o njem ponovno izrazili vsi tisti nekdanji učenci, ki so ga po nekaj letih ponovno ocenili v pisni anketi. Prav tako so se o programu pozitivno izrazili nekdanji mentorji v najnovejših anketah. Končno smo ugotovili, da je p
Ključne besede: podjetništvo, podjetniško izobraževanje, podjetniško izobraževanje za mlade, strategija in taktika podjetniškega izobraževanja mladih
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2865; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

Iskanje izvedeno v 16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici