1. Prenos podjetja na zaposlene in vrednost podjetjaErika Kemperle, 2025, magistrsko delo Opis: Tema te magistrske naloge se osredotoča na prenos podjetja na zaposlene ter njegov vpliv na vrednost podjetja. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju postaja delavsko lastništvo vse bolj relevantno, saj prinaša številne prednosti tako za zaposlene kot za podjetje kot celoto.
V nalogi smo obravnavali ključne probleme, povezane s prenosom lastništva in raziskovali, kako ta proces vpliva na zaposlene ter na vrednost podjetja pred in po implementaciji delavskega lastništva. Osredotočili smo se na vprašanja motivacije, pripadnosti in zavzetosti zaposlenih, ki so ključni dejavniki za uspešno delovanje podjetja.
V našem raziskovalnem delu smo preučili mnenja domačih in tujih avtorjev o vplivih lastništva zaposlenih na poslovanje, pri čemer smo analizirali domače podjetje pred in po uvedbi delavskega lastništva. Spoznali smo delovanje in poslovanje podjetja, analizirali in opisali njegovo okolje, zbrali potrebne podatke za ocenitev vrednosti podjetja in pripravili poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja.
V magistrskem delu smo ocenili vrednost podjetja na podlagi podatkov iz obdobja 2001– 2005. Rezultati analize so pokazali, da bi bila pričakovana rast podjetja nižja od dejanske. Večji razlog za odstopanje je notranje lastništvo, ki je imelo pomembno vlogo pri oblikovanju strategije in poslovnih odločitev podjetja.
Ugotovitve magistrskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva lastniške strukture na vrednost podjetja ter poudarjajo pomen notranjih deležnikov pri dolgoročni uspešnosti podjetja.
Ključne besede: lastništvo zaposlenih, pridobivanje delnic, motivacija, organizacijska kultura, socialno podjetništvo, vrednost podjetja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,16 MB) |
2. Podjetništvo ob preboju digitalizacije in umetne inteligence : GEM Slovenija 2024Karin Širec, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Polona Tominc, Matej Rus, 2025 Opis: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar omogoča razvoj uspešnega podpornega ekosistema. Tokratna izdaja se med drugim osredotoča na digitalizacijo in umetno inteligenco ter njun vpliv na podjetništvo. Poudarek je na izzivih in priložnostih, ki jih prinašata digitalizacija in UI, ter na tem, kako lahko podjetja te trende izkoristijo za rast in razvoj.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, podjetniška politika, trajnostno poslovanje, digitalizacija, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (24,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Podjetništvo čez meje: Razlike in podobnosti med mladimi podjetniki v Sloveniji in na PortugalskemFilip Štamberger, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali podjetništvo mladih v Sloveniji in na Portugalskem, podatke obeh držav pa smo primerjali tudi z evropskim povprečjem. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali ekonomsko teorijo podjetništva, kasneje pa smo se osredotočili na podjetništvo mladih. Pri podjetništvu mladih smo obravnavali starostno kategoriziranje in posebnosti podjetništva mladih, ki ga definirajo. Ugotovili smo, da se mladi podjetniki soočajo s številnimi izzivi in ovirami, ki jim otežujejo vstop na trg, kot so finančne omejitve in pomanjkanje izkušenj. Drugi del naloge temelji na primerjalni analizi podatkov obeh držav, ki so bili zbrani v sklopu različnih raziskav o stanju podjetništva. Za analizo smo uporabili podatke raziskav Globalnega podjetniškega monitorja (GEM), raziskave Flash Eurobarometer (Evropska komisija) in raziskav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V analizi smo iskali podobnosti in razlike v razumevanju, obnašanju in načinu delovanja mladih podjetnikov v obeh državah. Pri tem smo ugotovili, da je podjetništva med mladimi na Portugalskem več kot v Sloveniji, a da je to lahko posledica nuje, saj je tudi podjetništvo iz nuje na Portugalskem višje kot v Sloveniji. Preverjali smo tudi prisotnost vrzeli med spoloma, ki je pokazala, da so razlike med spoloma v podjetništvu mladih na Portugalskem manjše kot v Sloveniji. Pri primerjanju motivacijskih dejavnikov smo ugotovili, da portugalske mlade za podjetništvo v najvišji meri motivira želja po neodvisnosti, medtem ko je v Sloveniji glavni dejavnik boljša možnost za dohodek. Raziskavo smo zaključili s primerjavo gospodarskih sektorjev, v katerih mladi podjetniki obeh držav najraje delujejo, in primerjavo podpornih programov ter spodbud, ki so mladim podjetnikom v obeh državah na voljo. Primerjava je pokazala, da tako portugalski kot tudi slovenski mladi podjetniki v največji meri delujejo v IT sektorju, podporno okolje za mlade podjetnike v Sloveniji pa je boljše od tistega na Portugalskem.
Ključne besede: Podjetništvo, podjetništvo mladih, Portugalska, Slovenija, primerjalna analiza, GEM.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,71 MB) |
4. Analiza povezave med ekonomsko svobodo in podjetništvom v SlovenijiLuka Polše, 2024, diplomsko delo Opis: Podjetništvo in ekonomska svoboda sta ključna elementa za razvoj in rast vsakega
gospodarstva. Podjetništvo spodbuja inovacije, ustvarja nova delovna mesta in omogoča
prilagajanje hitro spreminjajočemu se globalnemu okolju. S svojim prispevkom k razvoju novih
tehnologij in storitev podjetniki ne le zadovoljujejo potrebe trga, ampak tudi ustvarjajo dodano
vrednost, ki spodbuja širšo gospodarsko rast. Ekonomska svoboda pa je temeljna za ustvarjanje
ugodnega okolja, v katerem lahko uspeva podjetništvo. Vključuje zaščito lastninskih pravic,
stabilno pravno okolje, nizke davčne obremenitve in svobodno izbiro poslovnih praks. Ko imajo
podjetniki svobodo in zaupanje, da bodo njihova prizadevanja varovana, so bolj pripravljeni
tvegati in vlagati v nove projekte.
V diplomskem delu preučujemo, kako različni vidiki ekonomske svobode vplivajo na podjetniško
aktivnost v Sloveniji. Ekonomska svoboda, ki vključuje zaščito premoženjskih pravic, poslovno
in finančno svobodo ter davčno obremenitev, je ključna za ustvarjanje ugodnega okolja za
podjetnike. V Sloveniji so nekatere komponente ekonomske svobode že pozitivno vplivale na
podjetniške namere in zaznane priložnosti, medtem ko druge, kot sta omejena finančna
svoboda in visoka davčna obremenitev, za podjetništvo še vedno predstavljajo oviro. V nalogi
analiziramo, kako lahko nadaljnje izboljšanje ekonomske svobode prispeva k povečanju
podjetniške aktivnosti in predlagamo konkretne ukrepe na podlagi primerov iz držav z
najvišjimi stopnjami ekonomske svobode, kot so Irska, Singapur in Švica.
Ključne besede: Ekonomska svoboda, podjetništvo, podjetniške namere, zaznane podjetniške
priložnosti, Slovenija, povezava med ekonomsko svobodo in podjetništvom.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,46 MB) |
5. Analiza podjetniških pristopov vodenja v slovenskih zagonskih podjetjihMatej Zidarn, 2024, diplomsko delo Opis: Zagonska podjetja oz. startupi imajo danes zelo pomembno vlogo v gospodarstvu, inovacijah in ekonomskem sistemu. To se ne kaže samo v porastu števila zagonskih podjetij v zadnjem desetletju, ampak tudi v vplivu, ki ga imajo na svetovno gospodarstvo in neposredno na naša življenja z inovacijami, ki jih prinašajo na trg. Kultura zagonskih podjetij se razvija tudi v Sloveniji, kjer v medijih vedno bolj pogosto slišimo o uspešnih zgodbah podjetij, ki ne dosegajo izjemnih rezultatov le na državni, ampak tudi svetovni ravni. Vzporedno z razvojem zagonskih podjetij se je razvilo tudi veliko podjetniških pristopov vodenja, ki jih podjetja po vsem svetu na različne načine implementirajo v svoje sisteme z namenom doseganja uspeha.
Slovenska zagonska podjetja niso izjema, zato smo se odločili v diplomskem delu raziskati poznavanje, uporabo in vpliv različnih podjetniških pristopov vodenja, ki se jih poslužujejo. V sklopu diplomskega dela smo preučili teorijo treh pristopov: vitko podjetništvo, strategijo modrega oceana in oblikovalsko razmišljanje. Nato smo kot primer dobre prakse in razvoja metodologije predstavili podjetje Toyota, kjer najdemo pionirje vitkega podjetništva. Na koncu smo z vzorčno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali, kako so preučevani podjetniški pristopi vodenja zastopani v slovenskih zagonskih podjetjih in kakšni so njihovi vplivi.
Rezultati presečne raziskave so pokazali, da so slovenska zagonska podjetja sicer dobro seznanjena z nekaterimi sodobnimi podjetniškimi pristopi, kot je vitko podjetništvo (uporablja ga kar 70 % proučevanih podjetij), vendar pa se pri izbiri in uporabi teh pristopov soočajo z različnimi izzivi. Ugotovili smo tudi, da slovenska zagonska podjetja večinoma uporabljajo kombinacijo pristopov ali pa sploh nimajo izbranega konkretnega pristopa vodenja. Raziskava je pokazala, da kljub visokemu poznavanju in uporabi vitkega podjetništva ta ne zagotavlja nujno večje uspešnosti podjetij, kar kaže na kompleksnost in mnogoterost dejavnikov, ki vplivajo na uspeh zagonskih podjetij. Presenetljivo je, da zunanje okoliščine, kot je kriza COVID-19, v veliki večini niso vplivale na spremembo pristopa vodenja podjetja, kar kaže na to, da so slovenska zagonska podjetja v veliki meri že imela vzpostavljene pristope, ki so jim omogočili preživetje krize, ali pa so se osredotočili na druge oblike prilagajanja, namesto da bi spreminjali svoje vodstvene strategije.
Ključne besede: podjetništvo, zagonsko podjetje, vitko podjetništvo, strategija modrega oceana, oblikovalsko razmišljanje
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,38 MB) |
6. Odnos do podjetništva med mladimiJulija Stajnko, 2024, diplomsko delo Opis: V današnjem času, podjetništvo in podjetnost igrata ključno vlogo pri gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, še posebej med mladimi. Podjetništvo mladih je pomemben dejavnik za spodbujanje zaposlovanja, saj mladi podjetniki v gospodarski svet prinašajo inovacije in sveže ideje. Mladi se čedalje bolj odločajo za podjetniško pot, saj jim le-ta omogoča bolj fleksibilno obliko zaposlitve. Ko govorimo o podjetništvu mladih, se dotikamo tudi vključujočega podjetništva, ki poudarja enake možnosti za vse ne glede na socialno in ekonomsko ozadje ter spodbuja raznolikost v podjetniškem svetu. Odnos mladih do podjetništva in podjetnosti se skozi leta v Sloveniji izboljšuje v pozitivno smer, saj podjetništvo nasploh postaja vse bolj cenjeno. Gre za posledico prizadevanj politik in organizacij, ki ustvarjajo podporna okolja za razvoj mladih podjetnikov. V diplomskem delu smo predstavili teoretične vidike podjetništva, podjetnosti in podjetništva mladih na osnovi do sedaj zbranih podatkov iz raziskav, kot sta npr. raziskava Globalni podjetniški monitor in Mladina. V aplikativnem delu smo analizirali podatke raziskave Mladina 2020 in rezultate splošne populacije mladih v Sloveniji primerjali z rezultati raziskave izvedene med študenti Ekonomsko-poslovne fakultete. Rezultati so pokazali, da so študentje z znanjem ekonomskih in poslovnih ved bolj podjetni oz. nagnjeni k podjetnosti kot mladi v Sloveniji. V splošnem lahko trdimo, da so nasploh mladi v Sloveniji pripravljeni sprejeti tveganje, ki ga s seboj prinaša podjetniško življenje in imajo pozitiven odnos do podjetništva.
Ključne besede: Podjetništvo, podjetnost, podjetništvo mladih, odnos do podjetništva in podjetnosti med mladimi, vključujoče podjetništvo mladih
Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. Alternativne oblike podjetništva - športniki kot podjetnikiDoris Fesel, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje podjetništvo v kontekstu športa, s poudarkom na specifičnih osebnostnih lastnostih športnikov, ki jih usmerjajo k podjetniškim dejavnostim. Delo analizira ključne dejavnike, ki vplivajo na podjetniško nagnjenost športnikov, vključno z izobraževalnimi programi, družbenimi vidiki ter uporabo tehnologij, kot so e-športi in digitalna orodja, ki odpirajo nove poslovne priložnosti. V raziskavi so uporabljene tako kvalitativne metode, preko intervjujev z izbranimi športniki, kot kvantitativne metode, preko anketiranja širšega nabora respondentov. Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo skupne osebnostne lastnosti med športniki in podjetniki, vendar te lastnosti niso edini dejavniki, ki spodbujajo podjetniške namere. Prav tako so bile ugotovljene statistično značilne razlike v podjetniških namerah glede na spol. Finančna stabilnost se je izkazala kot pomemben motivacijski dejavnik za vstop v podjetništvo, vendar pa obstajajo tudi drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na podjetniške odločitve športnikov.
Ključne besede: podjetništvo, športno podjetništvo, podjetniške namere
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (5,46 MB) |
8. Primerjava terciarnega in vseživljenjskega podjetniškega izobraževanja v Sloveniji in na HrvaškemAmadea Konc, 2024, diplomsko delo Opis: Vse več posameznikov se odloča za podjetniško pot, kar poudarja pomen podjetniškega izobraževanja kot ključ do uspeha v podjetniškem svetu. Terciarno podjetniško izobraževanje, ki ga ponujajo višje strokovne šole, fakultete, akademije in samostojni visokošolski zavodi, omogoča študentom pridobivanje podjetniškega znanja in veščin ter vpogleda v svet podjetništva. Vseživljenjsko podjetniško izobraževanje pa zagotavlja stalno posodabljanje znanja in prilagajanje hitrim spremembam in napredku v poslovnem okolju. V tem kontekstu je primerjava podjetniškega izobraževanja med Slovenijo in Hrvaško – dveh evropskih držav, ki sta si geografsko blizu ter imata skupno zgodovino, a sta hkrati različno razviti – še posebej relevantna. Slovenija je dlje časa članica EU in državi imata drugače strukturirano gospodarstvo. Zaznati je mogoče, da je Slovenija bolj usmerjena v spodbujanje podjetniške aktivnosti in podporo podjetnikom, medtem ko Hrvaška prav tako razvija svoje podjetniško izobraževanje, vendar še ne dosega ravni intenzivnosti, ki jo opažamo v Sloveniji. Analiza teh razlik in podobnosti lahko zagotovi temeljit vpogled v uspešne strategije in prakse podjetniškega izobraževanja v obeh državah.
Ključne besede: podjetništvo, terciarno podjetniško izobraževanje, vseživljenjsko podjetniško izobraževanje, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,36 MB) |
9. Optimizacija procesa izdelave poslovnega načrta s pomočjo umetne inteligence: primer chatgptJure Mohar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo umetne inteligence, natančneje ChatGPT, pri procesu izdelave poslovnega načrta. Glavni izziv pisanja poslovnih načrtov je velika potreba po časovnih in človeških virih. Namen tega diplomskega dela je analizirati prednosti in slabosti uporabe umetne inteligence pri tem procesu. Analiza vključuje pregled literature, analizo kritik obstoječih metodologij in primerjavo kakovosti poslovnih načrtov, ki jih je izdelal človek, in ustvarjenih z uporabo ChatGPT. Rezultati nam povedo, da lahko ChatGPT učinkovito generira osnove in določa osnovne elemente poslovnih načrtov, vendar je človeški pregled še vedno ključen za dober rezultat. ChatGPT se je izkazal za uporabno orodje, še posebno pri začetnih fazah izdelave poslovnega načrta, vendar ima omejitve na področju natančnosti in točnosti podatkov.
Ključne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, poslovni načrt, podjetje, podjetništvo
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (3,67 MB) |
10. Priprava poslovnega načrta za znamko ženskega spodnjega perilaPia Šoško, 2024, diplomsko delo Opis: Pripravili smo teoretični ter finančni del. Teoretični obsega en del, ki sodi k poslovnem načrtu, ter enega, ki opisuje teorijo same naloge vse od uvoda, metodologije, teoretičnih osnov, raziskave ter zaključka. Za pisanje naloge s tem naslovom sem se odločila, ker smo se v preteklosti že srečali s podobno izkušnjo ter posledično z željo izboljšanja le te. V mladosti smo namreč začeli s svojo znamko kopalk, takrat brez poslovnega načrta.
Z anketo smo potipali trg in raziskali kakšne so potrebe oziroma želje žensk na področju spodnjega perila. Spoznali smo ali bi naši ciljni publiki ugajali naši produkti, katere kvalitete najbolj cenijo in kakšne vrste produktov se jim zdijo najbolj privlačne.
Ker me veseli področje podjetništva in v sebi nosim ustvarjalno žilico ter željo, da ustvarim nekaj svojega, sem se odločila da spišem nalogo z izbranim naslovom in jo v bližnji prihodnosti tudi uresničim. Zajema torej področje mode, ustvarjanja ženskega spodnjega perila. Rezultat naloge je pripravljen poslovni načrt za ustanovitev lastne blagovne znamke spodnjega perila, ki bo vodil k uresničitvi sanj ter uspešnemu poslovanju našega podjetja.
Ob pisanju smo ugotovili, kako pomembno je napisati v potankosti vse detajle vsakega posameznega dela, s katerim se srečamo na naši poslovni poti. Saj tako lažje predvidimo vse stroške, si olajšamo delo in optimiziramo naše poslovanje. Preverili smo kakšna je naša konkurenca, kakšen je trg ter trenutni trendi.
Ključne besede: Spodnje perilo, ženske, trendi, podjetništvo, poslovno načrtovanje.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,36 MB) |
