| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 377
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialno podjetništvo in mladi v Savinjski regiji: primerjalna analiza in razvoj priporočil na regijski ravni
Maja Rehar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali socialno podjetništvo in podjetništvo mladih na evropski, nacionalni in regijski ravni. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali osnove podjetništva v ekonomski teoriji in se nato posvetili vključujočemu podjetništvu, ki se osredotoča na ranljive skupine, kot so invalidi, starejši, priseljenci, ženske in mladi. V raziskavi smo strukturirano proučili podjetništvo mladih, saj so bili mladi vrsto let v javnih razpravah zapostavljeni. Obravnavali smo starostno kategoriziranje mladih in opredelili podjetniške izzive, s katerimi se mladi soočajo v večji meri kot preostali podjetniki. Ugotovili smo, da je uspeh mladih podjetnikov pomembno odvisen od nabora osebnih, družinskih, izobraževalnih in okolijskih dejavnikov. Nadaljevali smo s proučevanjem socialnega podjetništva, ki je razkrilo, da je zakonodaja v Sloveniji in Evropi usmerjena k spodbujanju socialnih podjetij s ciljem pozitivnega družbenega učinka, nepridobitnosti in reinvestiranju presežkov. Empirični del je sestavljen iz primarne raziskave in primerjalne analize. V okviru prve smo raziskali področje podjetništva mladih v Savinjski regiji, kjer so nas zanimali predvsem njihovi pogledi na podjetništvo, vključno s socialnim. Predvsem nas je zanimalo naslednje: odnos do finančnih in družbenih donosov podjetij, motivacijski dejavniki za podjetniško udejstvovanje, poznavanje socialnega podjetništva, prepreke, ki jih oddaljujejo od podjetniške namere in mnenje o delu Evropske unije. V drugem delu empiričnega dela magistrske naloge smo izvedli primerjalno analizo primarnih in sekundarnih podatkov. Primarni podatki so predstavljali izsledke prvega dela empiričnega raziskovanja, sekundarni podatki pa so bili pridobljeni iz raziskave Flash Eurobarometer (2023). S to primerjavo smo ugotavljali vzorčne povezave med primarnim in sekundarnim virom podatkov. Pri tem smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti mladi v Savinjski regiji, Sloveniji in tudi v Evropi izkazujejo zmerno zanimanje za socialno podjetništvo, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in kapitala. Glavni zavirajoči dejavnik za podjetništvo med mladimi v Savinjski regiji, to je pomanjkanje kapitala ali sredstev za samozaposlitev, pa je bistveno višji v primerjavi s povprečjem Slovenije ter Evrope. Ta študija potrjuje, da so prizadevanja za spodbujanje podjetništva med mladimi ključna za razvoj dinamične in socialno odgovorne ekonomije.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, podjetništvo mladih, vključujoče podjetništvo
Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

2.
Podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih - Primer OFEM Maribor 2023
Maruša Markuš, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih, pri čemer se osredotoča na prostovoljce na OFEM 2023 v Mariboru. Raziskava se nanaša na socialno podjetništvo, ki je usmerjeno v družbeno blaginjo. Pri tem poudarja vlogo neplačanega dela pri ustvarjanju družbene vrednosti. Med 100 anketiranimi prostovoljci, večinoma mlajšimi od 30 let in ženskami, jih 54 ni imelo predhodnih izkušenj s prostovoljstvom, pri čemer je 60% prostovoljcev motivirala pridobitev potrdila Evropskega olimpijskega komiteja za podporo v nadaljnji karieri. Večina ne izraža podjetniških namer, saj 44 vprašanih še ni odločenih glede svoje morebitne podjetniške poti, medtem ko je le 36 odločenih, da bodo postali podjetniki. Po analizi smo prišli do nekaterih drugih dodatnih ugotovitev, ki jih hipoteze niso obravnavale, na primer, da ima 28% vprašanih že svojo podjetniško idejo, 24% pa jih je že vključenih v neke podjetniške aktivnosti. Večina anketiranih prostovoljcev je mnenja, da je mreženje pomembno za podjetniški uspeh, kakor tudi redno zastavljanje lastnih ciljev in vizij za prihodnost. Tekom raziskovanja smo bili osredotočeni zgolj na slovenske prostovoljce, tako da prostovoljcev iz drugih držav nismo obravnavali. V prihodnje bi bilo zanimivo raziskati, ali so prisotne kakšne razlike med slovenskimi in tujimi prostovoljci. Skozi našo raziskavo smo tudi zasledili, da nekatera področja povezav med prostovoljstvom in podjetništvom v literaturi še niso bila podrobneje raziskana in bi jih bilo v prihodnosti smiselno izpeljati in izpopolniti dosedanje znanje in ugotovitve.
Ključne besede: prostovoljstvo, socialno podjetništvo, podjetniške značilnosti, podjetniške namere, športni dogodki, športni management
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Generacijske razlike v podjetniškem vedenju po pandemiji covid-19 v sloveniji
Pia Dobršek, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje razlik v podjetniškem vedenju med generacijami podjetnikov v Sloveniji, še posebej v obdobju po pandemiji COVID-19. Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v podjetniškem vedenju med generacijami, ki vplivajo na prilagajanje tržnim razmeram po pandemiji. Poudarek je na spoznavanju edinstvenih pristopov, ki jih vsaka generacija prinaša, oblikovanih glede na izkušnje, vzgojo in sociokulturne kontekste. Kljub razlikam v pristopih se raznolikost generacijskih perspektiv lahko izkaže za gonilno silo inovativnosti ter konkurenčnosti. Raziskava izpostavlja pomembnost razumevanja generacijskih razlik pri razvoju strategij za spodbujanje podjetništva v Sloveniji. Pandemija COVID-19 je predstavljala izzive, a so se slovenska podjetja uspela prilagoditi novim razmeram, izboljšati digitalne ponudbe in raziskati nove trge. Generacijske razlike so se izkazale kot izziv, zato so prilagoditve programov in politik nujne. Vpliv generacijskega podjetniškega vedenja na razvoj podjetniških projektov po pandemiji kaže, da lahko različne generacije prispevajo k inovacijam, stabilnosti in dolgoročni rasti. Izobraževanje ima ključno vlogo pri razvoju podjetniških kompetenc generacij podjetnikov, pri čemer so prilagojene strategije in dostopnost ključnega pomena. Nenehna potreba po učenju in prilagajanju novim trendom izpostavlja ključne elemente za uspešno podjetništvo v Sloveniji. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju generacijskih dinamik ter omogoča razvoj ciljno usmerjenih strategij in politik za spodbujanje podjetništva, ki lahko okrepijo konkurenčnost in odpornost slovenskega gospodarstva, ključnega pomena za trajnostno gospodarsko rast države.
Ključne besede: podjetništvo, generacije, pandemija COVID-19, prilagodljivost in inovativnost, rast in razvoj podjetništva v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 225; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

4.
Ključni izzivi izgradnje timov v startup podjetju in pomen mehanizma delniških opcij
Neli Zver, 2024, diplomsko delo

Opis: Vsak uspešen tim mora za večjo motivacijo pri delu biti nagrajen oziroma poplačan za ves trud in prispevek k rasti podjetja. Dandanes se vse več podjetij srečuje z upadom motiviranosti zaposlenih na delovnem mestu. Tako so v nekaterih podjetjih začeli svoje zaposlene opcijsko nagrajevati, kar je eden izmed načinov k nenehnemu vzpodbujanju - rast vrednosti delnic podjetja. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov - teoretični in empirični. V teoretičnem delu bomo sprva opredelili pojem podjetništva, spoznali pomen in prednosti ter slabosti start-up podjetij. V nadaljevanju projekta pa se bomo osredotočili na opcijsko nagrajevanje in spoznali koristi lastništva zaposlenih. Empirični del pa je sestavljen iz intervjuja uspešnih slovenskih start-up podjetjih, in sicer LaPopsi, Pokica in 4kidsandus. V diplomskem projektu je bil predvsem namen ugotoviti kakšen pomen imajo v zagonskem podjetju opcijska nagrajevanje in ali se v Sloveniji poslužujemo takšnega sistema nagrajevanja.
Ključne besede: start-up, podjetništvo, delniške opcije, tim, lastništvo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Podjetništvo za trajnostno prihodnost : GEM Slovenija 2023
Karin Širec, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Matej Rus, Barbara Bradač Hojnik, 2024, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar zainteresiranim stranem omogoča, da razvijajo podporni podjetniški ekosistem. Monografija se dotika tudi vse večje povezave med podjetniškimi prizadevanji in trajnostnim razvojem. V raziskavi je poudarjen pomen trajnostnega razvoja kot integralnega dela podjetniške miselnosti in prakse v Sloveniji, kar je ključno za spodbujanje inovativnosti, konkurenčnosti in dolgoročne blaginje v družbi.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, podjetniška politika, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (23,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Podjetniška demografija in značilnosti podjetništva mladih : Slovenski podjetniški observatorij 2023
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Dijana Močnik, 2024

Opis: V okviru Slovenskega podjetniškega observatorija 2023 smo proučevali demografijo slovenskih podjetij in značilnosti podjetništva mladih v Sloveniji in primerjalno z Evropo. Kot vsako leto, smo tudi tokrat v prvem delu raziskave Slovenskega podjetniškega observatorija analizirali demografske značilnosti slovenskih podjetij, medtem ko smo drugi del posvetili aktualni temi tako v slovenskem kot evropskem gospodarstvu, analizi podjetništva mladih. Demografska analiza je bila usmerjena v razumevanje profilov slovenskih podjetij na podlagi različnih kriterijev, kot so število podjetij, njihova velikost, ustvarjen prihodek, stroški dela in dodana vrednost, razčlenjeno po dejavnosti, regiji in velikosti podjetja. Proučevanje značilnosti podjetništva mladih je zagotovilo vpogled v dinamiko podjetništva v izbrani ciljni skupini z namenom oblikovanja učinkovitih ukrepov spodbujanja razvoja podjetništva mladih.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, podjetništvo mladih, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (12,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Razvoj in komercialna uveljavitev vertikalnega stojala za prenosnik : magistrsko delo
Žan Čakš, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena izdelava stojala za prenosni računalnik, ki rešuje tri ključne težave sodobnih prenosnih računalnikov: slaba ergonomija, pregrevanje in prostornost. Pokazali smo, da prenosni računalniki niso ergonomsko primerni za vsakdanjo uporabo, in ponudili rešitev. Zasnovali smo stojalo, ki rešuje problem ergonomije prenosnikov, in z raziskavo trga pokazali, da na trgu obstaja vrzel za takšno stojalo, ki jo lahko zapolnimo. Razvili smo poslovni model in predstavili način financiranja prek kampanje množičnega financiranja na Kickstarterju.
Ključne besede: podjetništvo, ergonomija, prototip, modeliranje, proizvodnja, množično financiranje, poslovni model, stojalo za prenosnik
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

8.
Pravna ureditev samostojnega podjetnika (primerjalno) : magistrsko delo
Adisa Balić Joldić, 2024, magistrsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je pravno-organizacijska oblika, ki se definira kot fizična oseba, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Naloga obravnava posebnosti pravnega položaja podjetnika. Ker je samostojni podjetnik pogosta oblika organiziranja podjetja v kontinentalnem pravu, primerjamo posebnosti pravne ureditve samostojnega podjetnika v različnih pravnih sistemih – tokrat v Republiki Sloveniji, Zvezni republiki Nemčiji ter v Republiki Avstriji. Omenjene države imajo podobno ureditev z manjšimi, toda značilnimi razlikami. Na eni strani so sistemi, v katerih samostojni podjetnik lahko opravlja pridobitno dejavnost brez da bi izvršil vpis v poslovni register, kar pomeni, da je vpis v poslovni register prostovoljni. V Republiki Sloveniji je pa osnovna obveznost samostojnega podjetnika, preden začne opravljati dejavnost, vpis v poslovni register. Za vse omejene sisteme so pravila prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika podobna. Zato so predstavljeni vsi načini prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika. Naloga prvotno obravnava zgodovinski razvoj pravnih pravil, ki so urejala institut samostojnega podjetnika, ter zgodovinski razvoj instituta samostojnega podjetnika, da bi bralec razumel, kaj je privedlo do razlik v pravnih pravilih in urejanju tega instituta.
Ključne besede: samostojni podjetnik, podjetništvo, pravo družb, načelo neomejene osebne odgovornosti, poslovni register.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (844,03 KB)

9.
Povezava med trajnostnim razvojem in motivacijo za podjetništvo
Mojca Ocepek, 2023, magistrsko delo

Opis: Vsako dejanje v podjetništvu se začne z notranjimi vzgibi posameznika, njegovimi osebnimi vrednotami, motivacijo in motivi, ki ga nato ženejo k doseganju svojih ciljev. Motivi in spodbude za vstop v podjetništvo se razlikujejo od posameznika do posameznika, kot tudi od okolja, v katerem živijo. Podjetništvo zahteva od podjetnikov različne veščine, znanje, inovativnost, predvsem pa drugačen pristop pri iskanju rešitev zase, za družbo okoli sebe in okolje, v katerem živijo. Prav tu se stikajo področja, ki jih proučujemo v pričujočem delu – podjetništvo, motivacija in trajnostni razvoj, ki jih lahko skupaj prepoznamo kot rešitev za ohranitev sveta, ki ga poznamo in želimo obdržati. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, zakaj se podjetniki odločijo stremeti k trajnostnem razvoju v podjetništvu, kaj jih pri tem motivira in kaj zavira. Magistrsko delo je razdeljeno na dva sklopa, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na posamezne koncepte in pripadajoče pojave. V empiričnem delu smo uporabili podatkovno bazo GEM za leto 2022 in s statističnimi testi ugotavljali povezanost med različnimi podjetniškimi motivi in upoštevanjem družbenih in/ali okoljskih vplivov poslovnih odločitev pri podjetnikih v celotni zgodnji podjetniški aktivnosti (TEA). Ugotovili smo, da pri nekaterih motivih ter upoštevanju družbenih in/ali okoljskih vplivov obstaja pozitivna povezava, medtem ko pri drugih ne.
Ključne besede: trajnostni razvoj, motivacija za podjetništvo, podjetništvo, trajnostno podjetništvo, GEM raziskava
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 348; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

10.
Tehnologija veriženja blokov v podjetniški praksi s poudarkom na izzivih trajnostnega razvoja
Larisa Čerpnjak, 2023, magistrsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo je v procesu digitalizacije od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Namen je seveda izboljšanje poslovnih procesov, predvsem s hitrejšim in varnejšim doseganjem istih rezultatov. V trenutnem tehnološkem obdobju se v različnih sektorjih svetovnega gospodarstva pojavlja več najnovejših tehnologij. Eno od vodilnih vlog prevzema tehnologija veriženja blokov. Le-ta omogoča nove načine organiziranja gospodarskih dejavnosti. Hkrati pa tehnologija veriženja blokov vedno bolj pridobiva na pomenu iz vidika podjetništva, a eni strani z manjšimi podjetji, ki ustvarjajo aplikacije na temeljih te tehnologije, in na drugi strani z uporabniki rešitev v manjših podjetjih. V našem magistrskem delu smo raziskali tehnologijo veriženja blokov iz vidika podjetništva in trajnostnega razvoja. Proučili smo vplive na podjetništvo in predstavili primere dobre prakse v finančnem sektorju, medijski industriji, prometu, skladiščenju oziroma logistiki, turizmu in gostinstvu ter v spletnih trgovinah. Te sektorje smo na podlagi pregledane literature prepoznali kot najperspektivnejše za uporabo tehnologije veriženja blokov v poslovnih procesih. Nadalje smo se posvetili še tehnologiji veriženja blokov v luči trajnostnega razvoja. Raziskali smo ekonomski, socialni in okoljski vidik le-te. Ugotovitve in rezultate smo predstavili v zaključnih poglavjih in jih tudi analizirali s pomočjo analize SWOT. Ugotovitve raziskovalnih hipotez zagotavljajo vpogled v uporabnost tehnologije veriženja blokov v podjetniški praksi iz vidika ustvarjalcev aplikacij na temeljih te tehnologije in iz vidika uporabnikov. Ugotovitve kažejo, da se delež razvijalcev in uporabnikov v raziskanih gospodarskih sektorjih podjetništva povečuje in se bo glede na trende povečeval tudi v prihodnje. Zadnje hipoteze, ki se navezuje na povezanost tehnologije veriženja blokov s trajnostnim razvojem, nismo mogli niti potrditi niti ovreči, saj je ta tehnologija še vedno relativno nova in ne dovolj raziskana. Ogromna poraba električne energije je njen največji sovražnik. Trenutno je še premalo raziskav in spoznanj o tem, kakšen bo njen nadaljnji razvoj in kako točno se bo spopadla s porabo električne energije.
Ključne besede: tehnologija veriženja blokov, informacijska tehnologija, podjetništvo, inovacije, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici