Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Maribor je eno ključnih slovenskih industrijskih središč, ki ga je v 20. stoletju močno zaznamoval razvoj tekstilne industrije, ki je tvoril hrbtenico lokalnega gospodarstva, vplival na zaposlovanje in oblikoval urbani razvoj. Pomemben delež k temu je prispeval tekstilni industrialec in filantrop Josip Hutter, ustanovitelj in večinski lastnik tovarne J. Hutter in drug, ki je s svojo podjetniško vizijo ter družbeno angažiranostjo vplival na gospodarski, družbeni in kulturni razvoj mesta. V teoretičnem delu se naloga dotakne podjetništva, tekstilne industrije ter industrijske zgodovine Maribora, katero tudi primerja z drugimi industrijskimi mesti v Sloveniji (Kranj, Velenje, Trbovlje) in Evrope (Manchester, Liberec). Posebno pozornost smo v nalogi namenili trem ključnim vplivom, in sicer gospodarskemu, kjer govorimo o Hutterjevi tekstilni tovarni, njegovih zaposlenih in vplivu tovarne na lokalno ekonomijo in infrastrukturo; družbenemu, ki zajema spremembe v socialni strukturi prebivalstva, vpliv na delavske razrede, migracijske tokove ter pomen Hutterjeve kolonije na Pobrežju; ter kulturnemu, ki prikaže oblikovanje identitete mesta, pomen Hutter bloka in vpliv na mariborsko kulturo, umetnost ter prizadevanje za ohranjanje industrijske dediščine. Osredotočili smo se tudi na filantropske dejavnosti Josipa Hutterja in njegove inovativne rešitve, ki jih je prakticiral tako doma, v domovih za svoje delavce, kot tudi v svoji tovarni. Empirični del temelji na intervjujih in njihovi analizi, ki osvetljuje Hutterjevo osebnost, vrednote, odnos do delavcev in vpliv, ki ga je s svojimi dejanji imel oziroma pustil na mariborski kulturi. Josip Hutter in razcvet tekstilne industrije je bistveno prispeval k razvoju Maribora in njegovi preobrazbi v pomembno gospodarsko in kulturno središče. Preplet podjetništva, družbene odgovornosti in kulture so oblikovali trajno dediščino, ki je še danes prisotna v identiteti mesta.
Ključne besede: Josip Hutter, tekstilna industrija, Maribor, družbena odgovornost, podjetništvo, identiteta
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (22,49 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava pomen psiholoških dejavnikov pri uspehu podjetnikov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti podjetništva v povezavi s psihologijo ter psihološki dejavniki, ki jih literatura najpogosteje povezuje z uspehom, kot so samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres ter ciljna usmerjenost. Teorija poudarja, da omenjene lastnosti podjetniku omogočajo premagovanje izzivov, sprejemanje odločitev v negotovih razmerah in doseganje dolgoročnih ciljev. V empiričnem delu naloge so bili rezultati pridobljeni z anketo med podjetniki. Analiza je pokazala, da podjetniki največji pomen pripisujejo vztrajnosti, samozavesti in prilagodljivosti. Manjšo vlogo imajo naklonjenost k tveganju in notranji nadzor, kar nakazuje, da podjetniki uspeha ne povezujejo neposredno s tveganjem, temveč s premišljenostjo in osebno stabilnostjo. V odprtih vprašanjih so kot pomemben dejavnik pogosto izpostavili tudi komunikacijo, ki je v literaturi redkeje obravnavana, a se v praksi kaže kot bistvena za uspešno podjetniško delovanje. Raziskava tako potrjuje, da imajo psihološki dejavniki pomembno vlogo pri uspehu podjetnikov. Rezultati ponujajo praktične usmeritve za razvoj ključnih osebnostnih lastnosti ter odpirajo prostor za nadaljnje raziskave, ki bi še bolj povezale teoretična spoznanja in prakso.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, psihološki dejavniki uspeha, samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres, ciljna usmerjenost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: V podjetniškem okolju odločitve nastajajo v pogojih nepopolnih informacij in časovnih omejitev, zato kognitivne pristranskosti ter raven samozavesti odločilno usmerjajo izbire in njihove izide. V središče postavljamo vpliv kognitivnih pristranskosti, zlasti učinka Dunning-Kruger, na podjetniško odločanje ter vlogo samozavesti in podpornega okolja kot ključnih dejavnikov podjetnikove poti od ideje do uresničitve. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri med slovenskimi podjetniki prihaja do precenjevanja lastnih sposobnosti, kako samozavest vpliva na njihovo podjetniško delovanje in sprejemanje odločitev in kako podjetniki dojemajo podporno okolje za razvoj podjetništva. Teoretični del temelji na sistematičnem pregledu domače in tuje znanstveno-raziskovalne literature, pri čemer smo s pomočjo različnih metod pripravili osnovo za praktični del raziskovanja. Empirični del združuje kvantitativni in kvalitativni pristop za celostno obravnavo raziskovalnega problema. V okviru kvantitativne metode smo uporabili anketni vprašalnik, za kvalitativni pristop pa smo pripravili polstrukturirane intervjuje. Rezultati raziskave kažejo na pomembno vlogo kognitivnih pristranskosti na podjetniško odločanje, saj samozavest in optimizem delujeta kot gonilo podjetniške aktivnosti, vendar lahko ob zanemarjanju lastnih omejitev vodita s precenjevanjem lastnih sposobnosti do neracionalnih odločitev. Pri tem je lahko pomemben korektiv podporno okolje za razvoj podjetništva, saj nudi podjetnikom v različnih fazah njihovega razvoja mentorsko, institucionalno in finančno podporo, vendar pa je bilo v okviru raziskovanja zaznati pomanjkljivo informiranost podjetnikov o obstoječih oblikah podpore, kar potencialno zmanjšuje uporabo okolja. V prihodnje predlagamo, da se za spodbujanje trajnostnega podjetništva v Sloveniji razvije podjetnikom bolj prilagojene podporne mehanizme, ki naslavljajo vzroke in posledice kognitivnih pristranskosti, s čimer bi sistematično ustvarjali pogoje za rast podjetniške aktivnosti. Pri tem bi se morali v okviru raziskovanja osredotočiti na razumevanje realnih potreb podjetnikov, s čimer bi ustvarili inovativen in prilagodljiv podjetniški ekosistem, ki bi uravnotežil vpliv sicer priporočljive samozavesti podjetnikov, pa vendar prispeval k premišljenim podjetniškim odločitvam.
Ključne besede: podjetništvo, podjetniške odločitve, kognitivne pristranskosti, učinek Dunning-Kruger, podporno okolje za razvoj podjetništva
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Globalni start upi v sodobnem, globalnem in digitaliziranem okolju igrajo ključno vlogo pri oblikovanju novih inovacij, konkurenčnih gospodarstev in novih gospodarskih tokov. Ta podjetja že od svoje ustanovitve ciljajo na poslovanje na mednarodnih trgih, poslovanje s sodobnimi tehnologijami, agilnimi strategijami in inovativnimi poslovnimi modeli. V diplomskem delu smo analizirali dejavnike uspešnosti globalnih start upov, z identifikacijo zunanjih, notranjih in strateških dejavnikov, ki odločilno vplivajo na njihovo rast, dolgoročno preživetje in internacionalizacijo. V teoretičnem delu opisujemo pojem globalni start up, kakšen pomen ima v globalnem gospodarstvu, kakšne tržne strategije uporabljajo in soočanje z izzivi, ki jim stojijo nasproti. Pri tem smo upoštevali sodobne prakse, kot so uporabljanje digitalnih platform, vloge ekosistemov, strojno učenje in analiza sentimenta. Sama raziskava temelji na empiričnih študijah, aktualni literaturi in na uspešnih praksah globalnih start upov. V empiričnem delu smo se posvetili študiji primera SpaceX, ki se je od ustanovitve v letu 2002 do danes razvilo v najuspešnejši start up na svetu. Podjetje SpaceX predstavlja odličen primer disruptivne rasti, ki izhaja iz vizionarja in ustanovitelju Elon Musku, samo podjetje pa temelji na tehnoloških inovacijah, kot so na primer rakete za večkratno uporabo, in strateških partnerstvih. S projektom, kot je Starlink, podjetje ne posluje samo v raketni industriji, ampak širi svojo poslovanje in soustvarja novo digitalno in globalno infrastrukturo. Analiza, ki smo jo izvedli v sklopu diplomskega dela, je razkrila dejavnike zaradi katerih je podjetje SpaceX uspelo. Ti dejavniki so kombinacija inovativnosti, vertikalne integracije, hitre iteracije, močne organizacijske strukture in sposobnosti prilagajanja regulativnemu okolju. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da globalni start upi ne uspejo po naključju, ampak njihov rezultat je kombinacija številnih kompleksnih in povezanih dejavnikov, ki vsebujejo strateško vizijo, trajnostno naravnanost, odličnost na tehnološkem področju in mreženje.
Ključne besede: globalni start upi, tehnološke inovacije, SpaceX, mednarodno podjetništvo, dostop do kapitala
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (722,12 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na področje socialnega podjetništva v Sloveniji, kjer se izraz »socialno podjetništvo« še ne pojavlja pogosto in je prepoznavnost tega področja razmeroma nizka. Najprej smo predstavili pojme, kot so socialno podjetništvo, socialno podjetje in socialni podjetnik, ter jih umestili v pravni, institucionalni in finančni okvir. V nadaljevanju smo opisali razvoj socialnega podjetništva pri nas in ga primerjali z Italijo in Veliko Britanijo. V sklopu teoretičnega dela smo vključili tudi intervju z direktorico Mladinskega centra Dravinjske doline, ki je predstavila konkretno delovanje uspešnega slovenskega socialnega podjetja. Empirični del diplomskega dela se nanaša na analizo demografskih dejavnikov socialnih podjetij v Sloveniji, pri čemer izpostavljamo, da demografske značilnosti na tem področju pri nas še niso dovolj raziskane. Osredotočili smo se na geografsko razporeditev podjetij, njihovo dejavnost, razmerje med spoloma zastopnikov, pravnoorganizacijske oblike ter trende rasti v obdobju 2012–2025. Z analizo petih hipotez želimo pridobiti konkreten vpogled v značilnosti in strukturo slovenskih socialnih podjetij ter bolje razumeti, kako izbrane značilnosti vplivajo na razvoj tega sektorja.
Ključne besede: Socialno podjetništvo, socialno podjetje, demografski trendi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,18 MB)