Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vse več posameznikov se odloča za podjetniško pot, kar poudarja pomen podjetniškega izobraževanja kot ključ do uspeha v podjetniškem svetu. Terciarno podjetniško izobraževanje, ki ga ponujajo višje strokovne šole, fakultete, akademije in samostojni visokošolski zavodi, omogoča študentom pridobivanje podjetniškega znanja in veščin ter vpogleda v svet podjetništva. Vseživljenjsko podjetniško izobraževanje pa zagotavlja stalno posodabljanje znanja in prilagajanje hitrim spremembam in napredku v poslovnem okolju. V tem kontekstu je primerjava podjetniškega izobraževanja med Slovenijo in Hrvaško – dveh evropskih držav, ki sta si geografsko blizu ter imata skupno zgodovino, a sta hkrati različno razviti – še posebej relevantna. Slovenija je dlje časa članica EU in državi imata drugače strukturirano gospodarstvo. Zaznati je mogoče, da je Slovenija bolj usmerjena v spodbujanje podjetniške aktivnosti in podporo podjetnikom, medtem ko Hrvaška prav tako razvija svoje podjetniško izobraževanje, vendar še ne dosega ravni intenzivnosti, ki jo opažamo v Sloveniji. Analiza teh razlik in podobnosti lahko zagotovi temeljit vpogled v uspešne strategije in prakse podjetniškega izobraževanja v obeh državah.
Ključne besede: podjetništvo, terciarno podjetniško izobraževanje, vseživljenjsko podjetniško izobraževanje, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Ključne besede: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 2344; Prenosov: 298
Celotno besedilo (4,60 MB)

Opis: Tehnološka revolucija, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, nas je pripeljala v informacijsko dobo. Dnevno smo priča nastajanju novih inovativnih rešitev, zato so v tej družbi znanja postale inovacije naš vsakdanjik. Pri tem imajo posebno vlogo start-up podjetja, saj so najprimernejša oblika za komercializacijo teh inovacij. Te začasne organizacije, ki razvijajo inovativne izdelke, so ustvarjene z namenom čim hitrejše rasti na globalnih trgih. Ker pa start-up podjetja delujejo v negotovih okoliščinah in je zato njihova umrljivost izjemno visoka, je za nastanek in rast teh podjetij ključen primerno razvit start-up ekosistem. Ta ustvarja optimalne pogoje za nastajanje in hitro rast start-up podjetij. Za boljše razumevanje delovanja start-up ekosistemov smo se poglobili v njegovo sestavo oziroma deležnike in njihovo vlogo. Posebej obravnavamo slovenski in izraelski start-up ekosistem ter ju primerjamo. Ugotovimo, da je Slovenija sicer na dobri poti, saj se start-up podjetništvo uspešno razvija. Vendar je v primerjavi z Izraelom slovenski start-up ekosistem še vedno premalo razvit in kaže pomanjkljivosti na področju finančnega in človeškega kapitala ter podjetniške kulture. Pri tem še ugotavljamo, da ima pri razvoju izraelskega ekosistema ključno vlogo vlada, ki sistematično spodbuja vse njegove elemente.
Ključne besede: start-up podjetje, inovacije, start-up ekosistem, podjetniška kultura, podjetniško izobraževanje, visokotehnološka podjetja
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: Na zemeljski obli bo kmalu 7 milijard prebivalcev, ki dnevno potrebujejo vedno več materialnih in duhovnih dobrin, da bi lahko pokrili svoje vedno spreminjajoče se potrebe. Te se z njihovo pripravljenostjo za nakup spreminjajo v povpraševanje in so gonilo razvijanja novih proizvodov in novih storitev. Človek se je skozi svoj razvoj navadil, da ob danih išče tudi vedno nove dobrine, če mu standard to seveda dopušča. Zato snovalci novih idej in posledično novih marketinških produktov prinašajo vedno nove odgovore, kako s čim manjšo rabo sicer vedno bolj omejenih naravnih resursov zadovoljiti vedno večje povpraševanje in si pri tem zagotoviti čim večjo korist, skrbeti za trajnostni razvoj, hkrati pa prispevati k zadovoljstvu odjemalcev. Gre za večno marketinško vprašanje, ki je osrednje v podjetjih, njihovemu izzivu pa so v smislu gospodarnega ravnanja s sredstvi izpostavljena tudi gospodinjstva in različne družbene skupnosti. V vseh navedenih okoljih se posledično tem razmišljanjem pojavlja potreba po ljudeh, ki znajo biti podjetni in ustvarjalni, torej tudi po podjetnikih. Nekdo je rekel, da gre pri podjetnikih za ljudi, ki vidijo in v nadaljevanju izkoristijo priložnosti tam, kjer jih drugi ne vidijo. Večna dilema je, ali se podjetnik rodi, ali lahko to postane z izobraževanjem, učenjem in prakso. Kljub temu, da je nekaj zagotovo vezano na naše gene, je danes predvsem jasno, da se da marsičesa, kar sodi v splet kompleksne lastnosti imenovane podjetnost, tudi naučiti in s prakso pridobiti. Posledično temu je torej možno z različnimi oblikami podjetniškega izobraževanja in usposabljanja prispevati k večjemu in hitrejšemu razvoju podjetništva v vseh družbah, ne glede na stanje njihove trenutne razvitosti. Programi podjetniškega izobraževanja prebivalstva in znotraj tega tudi osnovnošolcev, ki jih moramo deklarirati za marketinške produkte, imajo v najbolj razvitih državah sveta tradicijo, ki sega v začetek 20. stoletja. Kljub temu se potreba po razvoju tovrstnih oblik izobraževalnih storitev, recimo v EU, bolj odločno pojavlja šele v zadnjem desetletju, nekateri narodi pa se s to vsebino uspešno ukvarjajo že dlje. V Sloveniji je kmalu po osamosvojitvi nastal program imenovan Podjetniški krožek za osnovnošolce. Šlo je za prvo dokaj organizirano in celovito obliko fakultativnega podjetniškega izobraževanja in usposabljanja te ciljne skupine v zadnjih razredih osnovne šole. Hkrati je šlo za marketinški produkt - storitev, ki je bila v strateško in taktično trženjskem smislu relativno dobro definirana. V raziskavi, ki jo prikazujemo v tem magistrskem delu, smo nedvoumno ugotovili, da je bil program, ki se je zaradi nedorečenega financiranja prenehal izvajati, primerljiv in konkurenčen tujim dobrim praksam. Še več, program je bil za ciljno skupino osnovnošolcev bistveno širše zastavljen, kot to velja za slednje. Jasno se je tudi izkazalo, da je EU v zadnjem desetletju zagnala mnoge politične iniciative, da bi v državah članicah spodbudila nastajanje, uvajanje in izvajanje programov podjetniškega izobraževanja od vrtca pa do konca študija. Kljub temu so programi v EU in po svetu zelo različni, a hkrati v svojem namenu izjemno podobni. Na globalnem trgu se je zelo uveljavil predvsem ameriški program Junior Achievement – Young Enterprise, ki je prisoten na vseh kontinentih. Izkazalo se je tudi, da v najnovejšem času predvsem Američani zopet veliko stavijo na podjetniško izobraževanje in usposabljanje prebivalstva, zato so se začele z razvojem novih programov in usposabljanjem učiteljev, močno ukvarjati tudi najprestižnejše ameriške Univerze. Marketinški pogled na program Podjetniški krožek za osnovnošolce nam pravi, da so ga med udeleženci v času njegovega izvajanja zelo dobro sprejeli. Dobro mnenje pa so o njem ponovno izrazili vsi tisti nekdanji učenci, ki so ga po nekaj letih ponovno ocenili v pisni anketi. Prav tako so se o programu pozitivno izrazili nekdanji mentorji v najnovejših anketah. Končno smo ugotovili, da je p
Ključne besede: podjetništvo, podjetniško izobraževanje, podjetniško izobraževanje za mlade, strategija in taktika podjetniškega izobraževanja mladih
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2900; Prenosov: 282
Celotno besedilo (3,91 MB)

Opis: Podjetništvo je tisto, ki osvaja tako razvite kot nerazvite države. Je eden najpomembnejših dejavnikov gospodarskega razvoja, saj je v veliki meri stopnja razvitosti podjetništva tisto, kar loči hitro gospodarsko rastoče države od počasi rastočih. Podjetništvo povečuje konkurenco in sili k stalnemu izboljševanju kakovosti, s čimer povečuje blaginjo prebivalstva. Pospešuje tehnološki napredek in oblikuje nova delovna mesta. V Sloveniji je ozračje še vedno v veliki meri protipodjetniško, zaradi splošne neozaveščenosti prebivalstva o pomenu sodobnega podjetništva za doseganje kvalitete življenja. Danes so razmere takšne, da postaja ključnega pomena učinkovito prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga. Podjeten posameznik mora ves čas spremljati opcije, da bo imel ves čas na razpolago več možnosti in ne bo več pasivno čakal, da ga podjetje odpusti.
Ključne besede: - podjetništvo - podjetnik - podjetnost v Sloveniji - podjetniško izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2009; Ogledov: 2153; Prenosov: 258
Celotno besedilo (238,99 KB)